Rock katakombe

Punk rock na papirju

V globalni vasi je veliko informacij na dosegu roke, treba pa je vedeti, kje jih iskati. Večina povprečnih glasbenih potrošnikov se zadnje čase vse prepogosto zateka samo pred televizijske zaslone, ki ponujajo tisto, kar pač ponujajo, s tem pa bistveno oblikujejo prevladujoče množične okuse. Na srečo obstaja še internet, ki lahko vsakogar zapelje do nekakšnega presežka. Z neskončnim številom spletnih strani nam odpira poti do informacij, ki jih TV vse prevečkrat prikriva in ne ponudi. Internet je postal pomemben medij za dostop do številnih neodvisnih založb in do godbe, ki je ni najti v večini naših prodajaln plošč, hkrati pa tudi do fanzinov, ki so jim posvečene tokratne, zadnje Rock katakombe.

Poplava fanzinov se je začela s punk bumom konec 70. let, čeprav so številni fanzini obstajali že pred njim. Punkerski elan v smislu 'naredi si sam' je ključno prispeval k odločitvi mozoljastega mulca, da je začel risati, pisati, lepiti in izdajati svoj fanzin, v katerem je objavljal pogovore z najljubšimi skupinami, recenzije plošč in koncertov, komentarje situacije na sceni, pa tudi svojo družbenopolitično kritiko. Fanzinovski mentaliteti se prepogosto očita pretirano ljubiteljski, nekritičen odnos do godbe, vendar so nekateri fanzini uspešno postavili na laž tovrstne trditve. Fanzini so bili že od nekdaj kanalizatorji mnenj in informacij, ki se jim množični mediji (pa naj bo to

TV ali mainstreamovski časopisi) izogibajo oziroma jih ne predstavljajo. Z njimi se je oblikovala prava mala (svetovna) skupnost, ki izmenjuje informacije o dogajanju na regionalni sceni v obliki t. i. 'poročil s scene' in omogoča številne neposredne stike posameznic in posameznikov, ki so aktivni kot izdajatelji fanzinov, koncertni promotorji, mali založniki ali glasbeniki. Več ko je fanzinov, bolj je scena razvejena in bogata! Bistvena odlika fanzinov je, da vse glasbene fanatike predčasno opozorijo na novo glasbeno ime, ki bo morda čez leto ali tudi kasneje postalo eden pomembnejših nosilcev obdobja (pa naj bo to v mainstreamovskem ali underground smislu). Tega so se v 80. letih zavedale tudi založbe in so začele v fanzinih oglaševati svoje izdaje. Danes ni nič nenavadnega, če v kakem fanzinu zagledate reklamo za izdajo velike založbe; to je realnost in tisti, ki zanemarja ali celo izpodbija pomen fanzinov, s tem samo potrjuje svojo časovno izoliranost.

Za večino fanzinov sta značilna kratka življenjska doba in nekontinuirano izhajanje, vendar tisti, ki se prebijejo skozi začetniške fotokopirne težave, s časom (pri)dobijo posebno mesto v glasbeni industriji. Eni se preoblikujejo v prave glasbene magazine kot na primer Rolling Stone, drugi želijo biti že od vsega začetka magazinsko oblikovani, vendar si s prvimi številkami nadenejo bolj fanzinovski videz kot na primer Alterantive Press ali Spin, nekateri ostanejo zvesti fanzinovskem formatu, četudi bi se, glede na čas izhajanja, lahko preoblikovali v pravi magazin. Med takšne zagotovo sodijo Flipside, Maximum Rock'n'Roll in 10 Things Zine, ki so pomembnejši fanzini, ustanovljeni konec 70. let.

10 Things Zine je med naštetimi najstarejši. Njegova prva številka je izšla že leta 1976 pod imenom 10 THINGS Jesus Wants You To Know. Ustanovitelj, ki se je skrival pod imenom Sid in se na ameriški punkovski sceni proslavil z ostrim komentiranjem glasbene produkcije in socialnih tem, je takrat živel v Londonu. Krajši čas je po Ameriki iskal posameznika, ki bi bil pripravljen izdajati ta fanzin za tamkajšnjo publiko. Pozitiven odgovor je dobil od ekscentrika Paula Beahma, ki se je v naslednjih letih proslavil pod imenom Darby Crash in kot pevec skupine Germs. Decembra 1980 je uspešno izpeljal načrtni overdose in s tem v ameriškemu punkovskem undergroundu postal sinonim za bolj zloglasnega Sida Viciousa. Po njegovi smrti je krmilo vzel v roke Dan in fanzin ohranil pri življenju vse do danes. Leta 1994 je na internetu postavil domačo stran tega fanzina (http://weber.u.washington.edu/čten/about.htm), ki je dobrodošla vsem raziskovalcem punk zgodovine, saj ponuja obilico linkov v širno preteklost in sedanjost.

Drugi fanzin dvomesečnik Flipside (http://www.forfood.com/čindieweb/flipside/flipside.html) letos praznuje dvajsetletnico, v začetku lanskega leta pa je izšla njegova 100. številka. S svojimi stalnimi sodelavci teži k temu, da bi ohranil fanzinovsko obliko z različnimi reportažami in predvsem individualističnimi komentarji in ocenami. Njegova rdeča nit je punkrock: ponuja intervjuje s popularnimi imeni, kot so Green Day, NOFX in Offspring, zapiske o rockovskih legendah, hkrati pa nenehno bombardira z novimi punkrockovskimi skupinami z vsega sveta, ki bodo bodisi zaznamovale prihodnja leta ali pa bodo za zmeraj ostale le del svetovnega undergrounda. Poleg fanzina so pri Flipsidu začeli izdajati plošče številnih mladih perspektivnih punkrockovskih skupin in ekskluzivne videokasete s posnetki skupin, kot so Weirdos, Dickies, MDC, Dead Kennedys, 7 Seconds, DOA, Bad Religion, Circle Jerks itd. V nasprotju s punkrockovsko držo Flipsida se je mesečnik Maximum Rock'n'Roll (MRR, PO Box 288, Berkeley CA 94701-0288, USA) v 80. letih proslavil z uspešno povezavo internacionalnega hard core buma. Do danes je ohranil pretirano anarhoideološko usmerjenost, zaradi česar je nekoliko osovražen v rockovski underground srenji. Če pa to pustimo ob strani, nas MRR podobno kot Flipside seznanja s številnimi novimi punkovskimi imeni in odpira številna vrata, da ne ostanemo zagledani le v svetle punk core čase.

Poleg omenjenih izhajajo še številni drugi fanzini s podobno ali nekoliko drugačno vsebino, vsak ima svojo značilnost, po kateri se loči od večine drugih. Med novejšimi bi omenil na primer Gearhead (PO Box 42129, San Francisco, CA 94142-1219, USA), ki ga je pred dobrimi tremi leti ustanovil nekdanji sodelavec MRR Michael J. LaVella. Njegova značilnost je, da poleg stalnih recenzij plošč in intervjujev ponuja veliko avtomobilističnih nasvetov (v letošnji zimski številki te nasvete delijo člani skupine ZZ Top), podobno kot je pred njim počel Speed Kills (PO Box 14561, Chicago IL, 60614, USA). Med fanzinmakerji vlada veliko zanimanje tudi za stripe, med takimi bi omenil Friction (PO Box 25055, 1650 Main St., Winnipeg, Manitoba R2V-4C7, Canada). Med bolj artistično-intelektualistične sodi Forced Exposure (PO BOX 9102, Waltham, MA 02254, USA), za katerega so pisala celo takšna imena, kot so Steve Albini, Lydia Lunch, Tesco Vee in Thurston Moore. Tudi glasbeniki ustanavljajo svoje fanzine, med njimi omenimo Boba Moulda iz skupine Chrome Cranks (in nekdanji bobnar Pussy Galore in Sonic Youth) z B. B. Gun (PO Box 5074, Hoboken, New Jersey 07030, USA).

Nemogoče je spremljati vse fanzine, saj imajo le redki dobro distribucijo. Vse več je entuziastov, ki opuščajo izdelovanje papirnatih fanzinov in se raje posvečajo njihovemu oblikovanju na internetu, tako postaja njihovo početje dostopnejše po vsem svetu. Ne glede na medij pa nam vsi skupaj ponujajo kopico vročih informacij, ki odpirajo vrata do resničnega sveta in živih ljudi ter ohranjajo pri življenju del scene, pa tudi tradicije, ki je vezan na punkrockovsko zgodovino.

BIGor