Klavirske pisanice

Nov mejnik na glasbenem področju

Glasbena šola Koper je v prvi polovici novembra pripravila zanimivo okroglo mizo Mladinska inštrumentalna literatura v glasbenih šolah, ki so se je udeležile ugledne glasbene osebnosti iz vse Slovenije, njene impulze pa bo še dolgo čutiti. Povod za okroglo mizo je bil izid nove zbirke otroških in mladinskih skladb Klavirske pisanice, ki jo je Glasbena šola Koper izdala skupaj z Zvezo glasbenih šol Primorske. Po razpravah na okrogli mizi in izvrstnem večernem koncertu učencev Centra za glasbeno vzgojo Koper, ko so nove kompozicije iz zbirke Klavirske pisanice doživele krstne izvedbe, je najbolj odmevala obljuba, da je dozorel čas za ustanovitev že večkrat obljubljene srednje glasbene šole v Kopru. S tem dnem je Glasbena šola Koper dobila novo identiteto.

Za potrebe različnih vokalnih zasedb nastaja pri nas neprimerno več skladb kot za inštrumentalno področje. Sicer pa - kaj igrati v glasbenih šolah? Kako otroku približati sodobno glasbo, kako jo vključiti v učni proces glede na predpisani učni načrt? Kako si učenec izbira skladbo ob 'nevidnem vodstvu' učitelja? Ali učenca očara potreba po muziciranju tudi najnovejše glasbe? Na takšna in podobna vprašanje je Nuša Umer, klavirska pedagoginja na Glasbeni šoli Koper in ena izmed pobudnic nastanka Klavirskih pisanic, poskušala odgovoriti za okroglo mizo in zagotovila, da je jedro dela v glasbenih šolah privlačna učna snov, ki zagotavlja motivacijo za delo, in da ima prav srečanje s sodobno glasbeno ustvarjalnostjo v učnem procesu neprecenljivo vrednost. "Učenec, ki se samostojno loteva oblikovanja glasbenih misli, pa čeprav samo v sklopu igre 'izbiraj možnost', svoje estetske izkušnje samozavestneje prenaša na druga področja delovanja. Samostojno oblikovanje na videz zapletenih glasbenih struktur omogoča veliko večjo ustvarjalnost pri delu. Učiteljevo znanje in osebnost pomenita berglo, ki omogoča hojo skozi učni proces. Učenec v sebi premleva in se vživljža, njegova interpretacija dozori po določenem času v njem samem in takrat lahko odvrže berglo ter shodi. Doživimo enkratnost izvedbe ...

Razumevanje različnih slogov, vživljanje v različne glasbene sisteme pomeni prožnost in bogastvo duha. Po VarŠseju sodobni skladatelj odklanja smrt, pedagogi pa odklanjamo dolgočasje šole in učenja. Ni pomembno, če bo kdo ob poslušanju Pisanic vihal nos in se zmrdoval nad invencijo posameznih skladb. Samo veliko informacij lahko rodi še večjo domiselnost, zato je treba na stežaj odpreti vrata vsem poskusom, da bi se lahko dvignili iz sramežljive zatohle šolniške drže. Da bi se otresli samoumevnega preigravanja vedno istega 'idealnega primera', kajti tisti trenutek, ko šola ostane samo šola, ni več zanimiva za javnost, njena vloga v okolju pa postane obrobna."

Skladateljica in klavirska pedagoginja Blaženka Arnič, ki živi in dela na Dunaju, je na okrogli mizi predstavila problematiko današnje notacijske tehnike. Resda je zapisovanje skladb domena vsakega skladatelja posebej, kljub temu pa bi morali slovenski muzikologi z analizo vsakega skladatelja sestaviti splošen pregled, ki bi bil dostopen učencem glasbenih šol in pedagogom, ne nazadnje pa tudi vrhunskim izvajalcem. "Ta korak razčlenjevanja novih glasbenih znakov so drugi narodi in evropske kulture že storili," je zagotovila Arničeva. Naloga glasbenega pedagoga je, da otroka seznani s sodobno glasbo že ob prvem stiku z glasbilom, saj bo otrok, ki je bil vzgojen samo v evropski durovski/molovski tonaliteti, le stežka spremenil ukalupljeno glasbeno predstavo. "Otrok mora glasbo sprejeti kot nezaključeno dinamično umetniško vejo, kot igro, v kateri si lahko stalno izbira nova izrazna sredstva. Izobražen pedagog pa bo otroka prepričal kot 'soustvarjalca' ob osvajanju nove glasbe. To bi moralo biti tudi pravo vodilo, ki ga povzema beseda 'igra' - igrati inštrument skozi igro - igra naj ima namen igre."

Milka Ajtnik iz Zavoda RS za šolstvo in urednica revije Glasba v šoli je znova poudarila to, kar je že znano, da pomanjkanje denarja zmanjšuje zanimanje za glasbeno področje in da je tisk le "kvazikooperativen ... Žal še nimamo glasbenega lobija, ki bi znal poskrbeti za nas tako, kot zna športni lobi zase. Kako premostiti prepad med avtorji, založbami in tistimi, ki potrebujejo nove informacije, novo motivacijo, nove pristope? Dokler so avtorske pravice tako nemarno nezaščitene, dokler se zadovoljujemo s fotokopiranjem, dokler ne bo novih zahtev, novih učnih načrtov in novih programov, se ne bomo dvignili. Razumevanje avtorskega in založniškega dela se mora spremeniti. Danes vstopamo v slovenski prostor z več avtonomije, samostojnosti, neodvisnosti, z večjimi kompetencami ..."

Matjaž Barbo z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je slovensko kulturno politiko 'obtožil', da ni sposobna presoditi, v kakšen kulturni kontekst kaj sodi, da nima izoblikovanih estetskih meril in varovalnih mehanizmov za področje umetniškega glasbenega ustvarjanja. "V podobno podrejenem položaju je ustvarjanje za mladino, saj je najmanj družbeno odmevno in privlačno. Svojo izvedbo doživlja samo na šolskih produkcijah, kulturna politika pa ji onemogoča tudi pravi razmah v razmerah nebrzdanega tržnega tekmovanja. Tega ne omejujejo ne vzvodi niti civilna družba, ki bi npr. že zaradi davčnih ugodnosti sponzorsko oziroma donatorsko podpirala nekomercialne stvaritve. Tudi Klavirske pisanice so nastale v takih razmerah. Kaže, da si kulturna politika za cilj izbira manj zahtevno, zgolj na birokratsko nadzorovanje porabe finančnih sredstev okleščeno vlogo - na škodo tako umetniške glasbe, še prav posebej pa ustvarjanja za mladino."

Okrogli mizi je sledil slavnostni predstavitveni koncert, na katerem so učenci z doživetim in samozavestnim igranjem navdušili prepolno koncertno dvorano. In kako razmišljajo učenci o najnovejših slovenskih skladbah, ki so namenjene prav njim?

Nina Vidić že sedmo leto odkriva neskončne glasbene svetove, tiste najstarejše, nekoliko novejše in tudi najnovejše. "Moderna zvočnost, ki večini naših staršev ne bo nikoli prišla v uho, je nam, mladim, veliko bolj pri srcu. Sama sem se je privadila že na prvih klavirskih urah. Ko sem prvič dobila v roke skladbi 'Zamišljen' in 'Nestrpen korak', sta se mi zazdeli kot slika na steni: toliko novih znakov, vijug, pikic, krogov in krogcev ... Ko pa sem jo poskusila zaigrati, nisem in nisem mogla najti pravih tonov. Ves mesec sem se trudila, vendar je bil to le prvi del odkrivanja novega zvočnega planeta. Ko sem jo tonsko končno osvojila, sva se z učiteljico klavirja postavili pred oder in se začeli pogovarjati, neskončno dolgo pogovarjati. To mi je bilo pri študiju obeh skladbic skoraj najbolj všeč. Ha, ha ... Saj skladba mora vsebovati neki smisel, mora imeti neko sporočilo, sem si govorila! Ni bilo lahko. Z učiteljico sva v sebi navsezadnje le odkrili tisti skriti kotiček, ki se nama je odprl, ves poln novih zamisli in idej. Končno mi je uspelo, ha! Zdaj ni moje dojemanje glasbe nič več sestavljeno zgolj iz harmonično zloženih tonov, iz ušesu dopadljivih sozvočij. Prepričana sem, da mi je iz tistih nekaj zapisanih tonov na listu papirja uspelo ustvariti nekaj 'lepega'. Zdaj znam prisluhniti vsakemu tonu posebej, presenetljive kombinacije nenavadnih harmonij mi niso tuje, znam uživati in se naslajati ob vsem zvočno novem."

Helena Gardina, učenka sedmega razreda klavirja, je predstavila skladbo 'Zvočni iztisi' koprskega skladatelja Bojana Glavine. "Nove skladbe sprva večinoma zvenijo nenavadno in brezsmiselno. Naloga izvajalca pa je, da prav vsakega poslušalca pritegne k poslušanju. Zato mora skladbo, ki jo igra, zares globoko občutiti! Ni lahko posredovati čustev, ki so botrovala nastanku skladbe, pa naj gre za žalost, dolgčas, veselje, turobnost, jezo ... Menim, da je bistvena izvajalčeva interpretacija, ki dopolnjuje skladateljevo delo. Kakšen je nov zvočni svet? Vse je silno pomembno, tudi pavze, ki po eni strani lahko ustvarijo veliko napetost, po drugi pa spet nenadno sprostitev. Tudi pavze je treba 'zaigrati'! Skladba 'Zvočni iztisi' je sestavljena iz desetih med seboj zelo različnih delov. Vsak ima svoj značaj, en del je nestrpen, drugi zasanjan, pa spet živahen ... Najpomembnejši v skladbi so prav prehodi iz enega v drug 'zvočni iztis'. Ker pa so iztisi izredno kratki, se je treba velikokrat in na hitro 'preleviti'. To zahteva precejšnjo koncentracijo in naglo prilagajanje različnim razpoloženjem. Pri odkrivanju novega zvočnega sveta sta mi stala ob strani učiteljica klavirja, pa tudi avtor skladbe. Verjamem, da bi isto skladbo kdo drug zaigral povsem drugače. V tem vidim tudi čar novih stvaritev. Prav je, da vsak doživi in začuti glasbeno umetnost po svoje."

Maja Pešič že osmo leto obiskuje pouk klavirja na Glasbeni šoli Koper. Stik z najnovejšo klavirsko literaturo ji ni tuj, pa vendar priznava, da se je skladbe 'Školjka' skladateljice Bojane Šaljić kar precej časa otepala, saj ji je "zapis sodobnih skladateljev vedno znova nenavaden in tuj. Iz tu pa tam ponavljajočih se motivov, delčkov je treba zgraditi celotno kompozicijo. Zato je v poustvarjanju del sodobnih skladateljev najpomembnejši element interpretacija. S 'Školjko' sem se kar namučila, saj je že na prvi pogled neprijazna: veliko repeticij na enem tonu, zahtevne in ekstremne dinamične razlike, ki delujejo šokantno, nepričakovane pavze ... Igrala sem jo že tehnično in tonsko pravilno, pa me nikakor ni 'ogrela'. Nisem čutila zaključene celote. Nato sem ugotovila, da je ne morem dobro zaigrati, če jo igram točno tako, kot piše. Z učiteljico klavirja sva se veliko pogovarjali, v skladbo sva vpeljali energijo, notranjo nit, ki je na videz razpršeno kompozicijo povezala v zaključeno celoto. Zdaj sem prepričana, da sodobne skladbe brez stika s to 'notranjo energijo' ne moremo posredovati poslušalcem. Iz nastopa v nastop odkrivam nove zvočne svetove 'Školjke'. Prav zdaj razmišljam, kako bi lahko bolje zaigrala tisti razvlečeni konec skladbe ..."

Ali bi lahko Klavirske pisanice 'nastale' kje drugje kot v Kopru? Morda! Vendar ne gre prezreti, da se prav koprski glasbeni pedagogi niso prepustili na milost in nemilost kulturnemu trgu, ampak so vzeli vajeti v svoje roke. In glasbene police - ne samo slovenske, tudi evropske in svetovne - so dobile izvrstno zbirko novih klavirskih skladb Klavirske pisanice. "Dokler obstajajo tako inovativni posamezniki, ki jih podpirajo njihove institucije, se nam za prihodnost ni treba bati," je ugotovitev, ki so ji na okrogli mizi v Kopru lahko samo pritrdili. Glasbena šola Koper je tistega dne našla svojo novo identiteto na slovenskem glasbenem zemljevidu; vrata že dolgo obljubljane in tako pričakovane srednje glasbene šole pa so se na široko odprla. Srednja glasbena šola v Kopru BO, je bilo zagotovljeno!

Marija Gombač