Letnik: 1996_97 | Številka: 13 | Avtor/ica: Veronika Brvar

Slovenska glasba med Katalonci

Trio Viribus Unitis na festivalu Nove glasbe v Barceloni

Španija je v zadnjih mesecih pritegnila pozornost svetovne javnosti z odprtjem muzeja sodobnih umetnosti v baskovskem Bilbau. Muzej Guggenheim naj bi bil eden zadnjih uresniŠenih velikih projektov v tem tisoŠletju, seveda pa to nikakor ne pomeni, da so ob tem "zaspale" vse druge umetnosti ali da je morda Španija zato pozabila na druge kraje.

Prav v Šasu, ko so prvi zbiralci kuriozitetnih vtisov mnoŠiŠno drli v kraj, za katerega je svet, Šal, prej sliŠal le zaradi "nekulturnih posebnostih", se je v mestu nekdanje Španske avantgarde zaŠel prvi festival nove glasbe. DruŠtvo katalonskih skladateljev je, letos prviŠ v sodelovanju z novoodprtim centrom za sodobne umetnosti, pripravilo dva tematsko zasnovana abonmajska cikla. Na otvoritev enega je s slovensko glasbo vabil komorni koncert Tria Viribus Unitis, v slovenski nastop pa je obiskovalce neposredno uvedlo predavanje Španskega muzikologa in skladatelja D. m. Gonzaleza de la Rubie.

Koncert je prvi plod sodelovanja med dvema stanovskima druŠtvoma. Violinist TomaŠ Lorenz, kitarist Jerko Novak in akordeonist Franc Šibert so izbrali program, s katerim so predstavili vso pestro raznolikost slovenske glasbene stvarnosti. Prvi del je stopnjeval napetost od nastopa s solistiŠno skladbo za kitaro Due movimenti Alojza Srebotnjaka, temu je sledil Impromptu akademika UroŠa Kreka, nato pa je bila izvedena skladba Rej za akordeon Lojzeta LebiŠa. Delo Lojzeta LebiŠa je med obŠinstvom, med katerim je bilo veliko Študentov glasbe, zbudilo najveŠje zanimanje. V Španiji harmonika ne sodi med najbolj uveljavljene, Še manj pa priljubljene inŠtrumente, zato so katalonski Študenti s toliko veŠjo pozornostjo in zadoŠŠenjem spremljali odliŠno interpretacijo Franca Žiberta. Takoj po koncertu so od naŠega mednarodno priznanega inŠtrumentalista Šeleli dobiti Šim veŠ napotkov in informacij o glasbi za harmoniko, o komornih sestavih, kakrŠen je Trio Viribus Unitis, in seveda tudi o slovenski novi glasbi. Po nastopu Franca Žiberta, ki je dobro naelektril ozraŠje, je sledil ubrani duo violinista TomaŠa Lorenza in kitarista Jerka Novaka s skladbo Poletni nokturno Iva PetriŠa. Prvi del koncerta je sklenil virtuoz na kitari Jerko Novak s krstno izvedbo skladbe katalonskega sodobnega ustvarjalca Luisa Gasserja. Prav gotovo je treba imeti veliko poguma in seveda ustvarjalne moŠi, da na kitari prepriŠaŠ takŠne mojstre, kot so Španski glasbeniki. Jerku Novaku je to uspelo. Trio v popolni sestavi violine, kitare in harmonike je zapolnil celotni drugi del nastopa slovenskih glasbenikov. Izbira skladb je opozarjala na premiŠljeno dramaturgijo koncerta, saj je ta posluŠalce popeljal od lahkotnega Šanra do najradikalnejŠih slovenskih tokov. Trio Viribus Unitis se je predstavil z deli Vladimirja Hrovata (Grave in Scherzo), Janeza Gregorca (PaŠuli), Maksa StrmŠnika (Motorico) in njim posveŠenim delom, s skladbo Viribus Unitis PrimoŠa RamovŠa.

DruŠtvo slovenskih skladateljev je poleg koncerta katalonskim posluŠalcem ponudilo Še razstavo svojih edicij in zgoŠŠenk. Na Šeljo predsednika DruŠtva katalonskih skladateljev Agustina Charlesa Solerja so vse partiture in zgoŠŠenke ostale v Barceloni. Kako uspeŠen je bil obisk slovenskih glasbenikov v Kataloniji, bomo kmalu izvedeli ob izvedbi katerega izmed slovenskih del na Španskem odru, seveda pa bo zelo zanimiv tudi "povratni" obisk katalonskih glasbenikov v Sloveniji prihodnjo jesen.

In kaj sta takoj po koncertu menila predsednik DruŠtva katalonskih skladateljev Agustino Charles Soler in skladatelj Luis GasserŠ

AGUSTINO CHARLES SOLER

DruŠtvo katalonskih skladateljev letos prviŠ pripravlja festival v centru za sodobne umetnosti v Barceloni. Festival obsega enajst koncertov, razdeljenih v dva cikla. Cikel B predstavlja koncerte s temo, zaŠeli pa smo ga prav s koncertom slovenske glasbe. Temu bo sledil koncert "glasba in Števila", sliŠali bomo Še sodobno nemŠko glasbo in nazadnje koncert "glasba in performance". Tema je namenoma "izobraŠevalna". Vsak cikel zaznamuje poseben znaŠaj koncertov, tako da se lahko abonenti Še vnaprej pripravijo na dogodek.

Na tem festivalu smo se prviŠ odloŠili za uvodne predstavitve skladb. Mislim, da obŠinstvo ni dovolj pouŠeno o sodobni glasbi, da Še vedno primanjkuje informacij. Če Še pripravljamo nekaj novega, moramo tudi zapolniti vse vrzeli, tako da bodo ljudje razumeli glasbo in ji laŠe sledili Še na drugih tovrstnih koncertih.

Katalonska glasba 20. stoletja je znana predvsem po velikih ustvarjalcih, kot so Albeniz, Felipe Pedrell, Granados, Manuel de Falla. Pred drŠavljansko vojno je bila glasbena tradicija zelo moŠna, ok. leta 1936 pa se je zaradi vojne prekinila in Številni ustvarjalci so se izselili. OŠivitev je potekala zelo poŠasi, bilo je veliko teŠav. V Kataloniji ni ostal nobeden izmed velikih skladateljev. VeŠina med njimi pa je v tujini nehala ustvarjati, tako npr. Manuel de Falla, ta v izgnanstvu ni napisal nobene skladbe veŠ, ali pa Granados, ob napadu Nemcev je bil ubit na ladji. Vsi ti dogodki so bili krivi, da je morala katalonska glasba znova nastajati od zaŠetne toŠke. Prvi skladatelji kot npr. Mompou in Montsalvatge so zasloveli Šele v Šestdesetih letih, pozneje sta se uveljavila Še Josep Soler in Juan Ginjuan. Danes je aktivnih skladateljev okoli sto, uveljavlja pa se Še nova generacija. Eden izmed problemov Španske glasbe je, da ne more graditi na tradiciji, zato se skladatelji zgledujejo predvsem na tujem. VeŠina tukajŠnjih skladateljev se navezuje na evropske zglede, to omogoŠa veliko pestrost glasbe, seveda pa prav zato ne bi mogel definirati katalonske glasbe in prav tako ne Španske sodobne glasbe. To ni nacionalna glasba, prav tako ni zelo intelektualna. To je meŠanica nemŠkih vplivov in francoskih zgledov, teh Še prav posebej. Kljub temu gre malo skladateljev Študirat v tujino, med njimi pa je najveŠ Kataloncev. Joan Ginjuan je npr. Študiral na Scholi Cantorum v Parizu, Montsalvatge prav tako, Joaquin Nins pri Robertu Gerhardu, pri Španskem nasledniku evropske dodekafonije. MlajŠi gredo v NemŠijo, nekateri v Italijo k Francu Donatoniju, veliko pa jih gre v ZDA. Eden izmed njih je bil Luis Gasser, skladatelj, Šigar delo je izvajal vaŠ kitarist Jerko Novak. O slovenski glasbi bi lahko rekel, da se ji verjetno godi podobno kot naŠi katalonski. Razen redkih izjemnih glasbenikov, ki so naredili fantastiŠen prodor na tuje odre, veŠina med njimi ni znana. Tako lahko reŠem, da slovenske glasbe skoraj ne poznamo. Bilo mi je v pravi uŠitek spoznavati drug tip kulture, druge oblike, naŠine, gledanja na glasbo in predvsem to, da sem lahko neposredno spoznal zanimivo povezavo z vzhodom, ki ima posebno barvo.

LUIS GASSER

Najprej bi rad Šestital vaŠemu kitaristu Jerku Novaku za krstno izvedbo moje skladbe. Vsa vaŠa organizacija kaŠe, da ste se na obisk dobro pripravili in prinesli s seboj tudi partiture, ploŠŠe ... Glede na to, da sem skladbo napisal za kitaro, seveda lahko takoj pomislite, da Špansko glasbo predstavlja le ta inŠtrument. Mislim, da bila stvar preveŠ enostavna, Še bi rekli, da je kitara inŠtrument vseh Špancev. Kitara je predvsem moj inŠtrument, zato ker sem tudi sam kitarist in jo seveda dobro poznam.

Veronika Brvar