Letnik: 1996_97 | Številka: 13 | Avtor/ica: Napo-Lee-Tano

EPMD

Back In Business

(Def Jam, 1997)

Seveda lahko rečemo, da so Public Enemy najpomembnejša rap skupina vsaj osemdesetih, če že ne vseh časov. Mirne duše lahko isto trdimo tudi za Niggers With Attitude in Run DMC. Mladičem bi verjetno ustregli, če bi za "največjega ever" ožigosali Wu-Tang Clan. Vsi našteti so dovolj samosvoji, drugačni in vplivni, da s takšno trditvijo ne bi brcnili v temo. Seveda pa so bendi takšni in drugačni: eni so tisti, ki se jih navadiš poslušati zato, ker jih poslušajo vsi, drugi pa so tisti, ki kar sami skočijo v uho. In med tiste, ki so globoko v uhljih hip hop generacije in na katerih godbi je “gor zrasla” cela aktualna generacija rapperjev, nedvomno sodita Erick Sermon in Parrish Smith. Moči sta združila v duet EPMD, to pomeni Erick and Parrish Make Dollars, prav lahko pa bi se imenovala tudi EPMGM (dolarji so v tej različici zamenjani z dobro muziko). Z zlatom in platino njunih albumov bi lahko oplemenitili stene marsikaterega studia. A denar ni vse, zato sta se fanta pred štirimi leti razšla in precej borno poskušala vsak po svoje.

In zdaj sta, hvala bogu, nazaj. In to, spet smo hvaležni, v najboljši možni obliki: klasična, čvrsta, močno po seksu zaudarjajoča produkcija, naphana s semplovjem od tod in tam, pa konsistentno rappanje, kot ga zmoreta le dva prekaljena mačka in gostje iz obeh predzdružitvenih taborov: Das EFX, Noccturnal, Keith Murray in Redman. Ja, mladiči, tako se dela. EPMD sta se vrnila v posel, in v ta za hip hop krizen čas vnesla modrost pod lipo sedečih starcev. Že zato si zaslužita vse dolarje, ki jih bosta pokasirala za tale hudo dober produkt. Word up!

Napo-Lee-Tano