Letnik: 1996_97 | Številka: 13 | Avtor/ica: Ičo Vidmar

MORWELL UNLIMITED MEET KING TUBBY'S

Dub Me (1975)

(Blood and Fire / Statera, 1997)

HORACE ANDY

Good Vibes (1975 - 1979)

(Blood and Fire / Statera, 1997)

Trditev, da je reggae predvsem studijska, v studiu proizvedena glasbena oblika, se bo bržkone marsikomu zdela pretirana, če ne celo "napačna". Kdo se le ne bi spomnil nemirne podobe Boba Marleyja s kitaro v roki, pred mikrofonom, z bendom v ozadju. Mi pa trdimo ravno nasprotno. Reggae v vsej svoji stilski raznoličnosti, že sam "sporni" naziv za jamajške godbe dovolj priča o pogledu od zunaj, ki unificira glasbeno raznolikost neke kulture, je bil zaradi specifičnih jamajških glasbeno-ekonomskih razmerij predvsem studijska "fonografska" forma. Z drugimi besedami, če so "reggae" zares igrali in peli, so ga predvsem v studiu izbrane ekipe, bendi studijskih glasbenikov. DJ, studijski producent, tonski tehnik, posedovalec sound systema so bili ključne osebnosti v formiranju slogov, v glasbenih novotarijah, venomer podrejenih specifičnemu posredovanju godbe na plesišču (dance hall) ali prek radia. Ko britanska založba Blood and Fire na lično opremljenih cedejkah izdaja godbo iz sedemdesetih let s singlov zgodnjejamajških didžejev (toasterjev), producentov duba od Kinga Tubbyja, Leeja Perryja, Yabby Youja, Princa Jammyja, Scientista, nam hkrati razkriva to unikatno posebnost "manj všečnih" muzik proti v "prvem svetu" prevladujoči podobi reggaejaša z rastafarijanskimi insignijami, ki v živo nastopa pred večtisočglavo publiko. Dub Me je izvrsten primerek kreativnega duba kingstonškega mojstra Kinga Tubbyja na ritme (ridims), instrumentalne matrice "roots" tria The Morwells, ki ga je vodil Morris Wellington alias Blacka Morwell, kasneje sam cenjeni producent nekaj uspešnic za britansko tržišče. Gre za prvi ponatis albuma, ki je sicer izšel leta 1975 in izkazuje njegovo temeljno naravnanost, zmožnost kombiniranja počasnih "roots" ritmov, inovacij, ki so kasneje v dubu postale vsakdanje, vmiksavanja zvokov vzleta letala in nevihtnega gromenja s poudarjenimi in studijsko obdelanimi tolkalskimi segmenti in občasnim vključevanjem "harmonij" pihal. Gre za izreden album, ki nas napotuje na kasnejšo mojstrovino iz leta 1981, Dangerous Dub, posnetim s polovico bivših The Morwells, namreč s studijskim bendom Roots Radics, ki je inštrumentalno podložil večino "dance hall" muzike z začetka osemdesetih let. Druga kompilacija Good Vibes pa nam na najboljši možni način predstavlja najbolj sladek jamajški glas sedemdesetih let, namreč "soul reggae" pevca Horaca Andyja. Andy je na začetku devetdesetih zaslovel predvsem s sodelovanjem z Massive Attack, z Mad Professorjem pa je letos med drugim posnel remiks nekaterih svojih uspešnic na albumu Roots and Branches. Ne samo, da je Andy sredi sedemdesetih po obdobju "najemniškega dela" vse bolj avtonomen avtor, ki se odziva na politične napetosti na Jamajki (komada Serious Thing in Pure Ranking), marveč mu je v sodelovanjih s producenti kot so Everton DaSilva, z njim je leta 1977 posnel fenomenalen album In The Light, Prince Jammy (dubovsko ga je obdelal) in King Tubby, že lahko izbiral med založbami, dokler ni ustanovil lastne, Rhythm. S svojim visokim nazalom, razpotegnjenim v značilnem vibratu in ob spretnemu pisanju komadov je ostajal eden jamajških favoritov, se bolj kot drugi vezal na Združene države, se tja začasno celo preselil, a redno izdajal plošče in če se je le dalo javno nastopal "doma". Good Vibes prinaša izbor uspešnih singlov druge polovice sedemdesetih. Večina je podaljšana še z dub verzijo, kjer se izsekane Andyjeve fraze znajdejo v soočenju s studijskim pregibanjem ritmov, multipliciranih udarcev tolkal in prostorskim poigravanjem s harmonijami. Mr. Bassie, imenitna verzija izpod prstov Princa Jammyja, je krasen primer kreativnega duba, sodelovanja producenta in pevca, ki ga je bodoči "kralj" mednarodnemu občinstvu približal s svojim odkritjem in plasiranjem tria Black Uhuru v osemdesetih. Vitalnost in odprtost jamajške godbe v sedemdesetih letih je že napovedovala vse bodoče senzacije za mednarodno glasbeno tržišče.

Ičo Vidmar