Letnik: 1996_97 | Številka: 13 | Avtor/ica: Nikolai Jeffs

LAS PERLAS DEL SON

Si senor

(Corason/Statera, 1997)

Mehiška založba Corason ima vse značilnosti, zavoljo katerih ji moramo priznati, da je odlična svetovna plaserka latinske etno godbe. Seveda jo od drugih založb tovrstnega tipa loči predvsem dejstvo, da je locirana v tretjem in ne v prvem svetu; tako je veliki kapitalski ter neokolonialni sindrom world music založb (uvoz glasbenih surovin, predelava in izvoz nazaj v obliki končnih izdelkov oziroma zgoščenk) vsaj deloma zaobrnjen. Poleg tega je Corason z izdajami pokazala čut za sodobne zvoke ter tudi za negovanje tradicije, z bazo v Mehiki ima poleg lokalnega še panlatinsko oko; kakor izdaja preverjena imena, tako je tudi ni strah založiti neznancev, ne ždi samo okoli po pisarnah in studiih, ampak se zna lotiti terenskega ter antološkega dela...

Tako je soustanovitelj založbe, Eduardo Lleranas, skupino Las Perlas del Son odkril v malem baru v Santiagu de Cuba, drugem največjem kubanskem mestu. Presenetili so ga glasbeni angažma, svojevrsten slog ter odlično igranje. Ni se zmotil. In lahko smo mu hvaležni, da je zaupal čutom. Tudi zato, ker je skupina za kubanske razmere - kjer ni nenavadno, da nekateri orkestri zlahka preživijo smrti posameznih članov - izjemno mlada: januarja 1995 jo je ustanovila kontrabasistka Rosa Maria Lopez. Poleg tega je za današnje kubanske razmere precej nenavadna - sestavljena je izključno iz ženskih članic. V preteklosti (npr. pred drugo svetovno vojno) so bile tovrstne skupine izjemno popularne, dandanes pa jih skorajda ni, čeprav je v kubanski glasbi precej "močnih" žensk - med staro generacijo so Elena Burke, Celina Gonzalez, Celia Cruz in Celeste Mendoza, med novo pa Albita Rodriguez, Malena Burke in Lucrecia.

Od slednje, ki je trenutno najbolj popularna mlada ženska izvajalka na Kubi ta hip (Albita živi v Miamiju), se Las Perlas del Son ločijo po odnosu do tradicije in žanra. Lucrecia je salserka. Sicer odlična pevka, a zavezana zakonom estrade. Nasprotno pa ti mladi biseri preigravajo klasičen arhetipski son. To ni posodobljen neotradicionalistični son Sierre Maestre in svete trojice letošnje kubanske bere (Ruben Gonzalez, Afro-Cuban All Stars in Buena Vista Social Club), ki ga odlikujejo predvsem spogledovanje z latino-jazzom, navezava na močno pihalsko sekcijo ter minimalna elektrifikacija (da električni kitari in basu, čvrst ne sintetizatorjem). Los Perlas del son je akustična skupina, nima pihal in se (kakor legendarna utrjevalca sona Ignacio Pinero in Arsenio Rodriguez) naslanja predvsem na medigro tresa (specifične kubanske kitare) in izjemno močne tolkalske sekcije. To je plošča, ki je - kakor je zavezana klasičnemu sonu - polna svojevrstne svežine, za katero bodo hvaležni tudi ljubitelji trove in Joseita Fernandeza, Carlosa Pueble, Nica Saquita in drugih...

Nikolai Jeffs