RAZLIČNI IZVAJALCI

The Songs Of Jimmie Rodgers - A Tribute

(Egyptian Records, 1997)

Septembra je minilo sto let od rojstva Jimmieja Rodgersa, ki na splošno velja za utemeljitelja ameriške popularne glasbe in njenega prvega zvezdnika, čeprav je na žalost že leta 1933 umrl za jetiko. Znan je po značilnem jodlanju in preprostih, vendar nadvse učinkovitih in zanimivih skladbah, ki pripovedujejo zgodbe o našem življenju in torej izražajo nekaj globoko osebnega, pa hkrati tudi splošno človeškega - "skrivnost življenja in smrti", kot je to v zelo dobri spremni besedi označil idejni oče kompilacije, Bob Dylan. Vendar je bil Rodgers še več kot to, saj je znal svoje skladbe tudi izvrstno interpretirati - brez cinizma in manipulacije, ki je danes sestavni del pop glasbe -, zato ni čudno, da je vplival na pevce, kot so Howlin' Wolf, Hank Williams, Gene Autrey, Ernest Tubb, Hank Snow in Doc Watson, nič manj pa ga ne spoštujejo folk in rock glasbeniki. Kako zelo priljubljen je bil Jimmie Rodgers v času velike gospodarske krize, si danes le težko predstavljamo, čeprav so bile naklade njegovih plošč ogromne (do začetka druge svetovne vojne so presegle milijon), o tem pa zgovorno priča tudi podatek, da se mu je po smrti množica ljudi poklonila tako, da je stala ob železniški progi in čakala vlak, ki je njegovo truplo iz Kalifornije peljal domov v Mississippi. To pomembno obletnico zelo posrečeno zaznamuje tudi plošča Rodgersovih skladb v izvedbi štirinajstih bolj ali manj znanih pop glasbenikov, ki jih je, kot že rečeno, izbral sam Bob Dylan. Čeprav nedvomno drži, da je izbira sodelujočih arbitrarna in da vse skladbe niso tako prepričljive, kot bi si morda zaslužile, ter da bi bila lahko tudi njihova izbira precej drugačna (Rodgersova dediščina je danes dosegljiva na šestih cedejih nemške založbe Bear Family), je na plošči vseeno vrsta navdahnjenih interpretacij Bona, Davida Balla, Willieja Nelsona, Boba Dylana, Jerryja Garcie, Iris DeMent, Steva Earla in Aarona Nevilla, ki dokazujejo, da Rodgersovim skladbam čas ne more do živega in da dovoljujejo najrazličnejše predelave. Še več, morda prav to, da nihče izmed sodelujočih s svojo priredbo ni presegel Rodgersovega originala, po eni strani najbolj zgovorno priča o njegovi veličini, po drugi pa o spoštovanju, ki ga do svojega predhodnika čutijo današnji pop zvezdniki.

Jure Potokar