Letnik: 1996_97 | Številka: 2 | Avtor/ica: Veronika Brvar

Danski pejsaž

Čudežni uspeh danske nove glasbe

Nekoč v davnih časih se je ubožni deček iz kraja Odense namenil v veliko mesto Koebenhaven. Prav on je bil tisti, ki je s svojo nadarjenostjo dokazal, da se lepi labod rodi tudi v račji mlaki. Njegovo ime je bilo Hans Christian Anderssen, največji pravljičar vseh časov. Malo pozneje je drugi revni deček iz Odensa, obdarjen z enako mero talenta, prispel v Koebenhaven in postal eden največjih danskih skladateljev. Njegovo ime je bilo Carl Nielsen. Carl Nielsen stoji na začetku danske sodobne ustvarjalnosti. Njegova glasba je na prelomu stoletij naznanjala prihodnost. Vzore srednjeevropejcev, ki so še sredi 19. stoletja pomenili glavno usmeritev razvoja, so z Nielsonovo glasbo zamenjali povsem novi, izvirnejši pogledi. Na njih sta vplivala danska narava in zgodovina. Bolj kot drugim skladateljem, je prav Carlu Nielsenu uspelo vrisati danski pejsaž v partituro.

Danska je majhna država, njena pokrajina pa umirjeno blažilna in prav nič dramatična. Idiličnih ravnic ne vznemirjajo skalni previsi in visoko gorovje. Dramatičnost preti le od daleč - z morja in neba. Neprestano menjavanje svetlobe in sence, sonca in dežja, vetra in zatišja ustvarja različice barv. Danci so naravo vedno delili z umetnostjo. V nestanovitni igri kontrastov in procesov so ujeli linijo, prostornino, barve - vse te osnovne prvine umetnosti. Atmosferski procesi zato ponujajo zbir glavnih značilnosti danske umetnosti: preprostost v obliki, občutljivost za tenkočutne in nenadne spremembe ter zavračanje pretiravanj. Tradicija preprostosti je vsebovana tudi v glasbenem gradivu, ki velikokrat kaže že na pravo goloto. Brezkompromisna iskrenost na področju glasbe verjetno izhaja iz dejstva, da Danska kot ena redkih držav nima svoje "kompozicijske šole" in tudi ne frakcij, ki bi se žrle med seboj in se neprestano prepričevale z argumenti o estetskih nazorih. Ustvarjalcem je prepuščena popolna svoboda. Razburkanega valovanja, ki ponekod že duši osebno svobodo ustvarjalca, na Danskem ni, in to pomanjkanje opozicije je edinstveno. Ustvarjalec ima možnost, da si brez vnaprej postavljenih modno pogojenih nazorov in tudi predsodkov izbere svojo obliko, primerno le njegovemu načinu izražanja, podrejeno njegovi osebnosti. Rezultat je seveda močno poudarjena individualna pripoved. Na prvi pogled zunanji opazovalec ostrmi nad neverjetno pestrostjo izražanj, nad obstojem tako različnih skladateljskih poti, temeljiti pregled pa pokaže skupni imenovalec. Dansko pripoved napolnjujeta čista srčna lepota in melanholija, pogosto pretkana s pesimizmom. Kljub poudarjeni neodvisnosti bi bilo seveda nesmiselno pričakovati, da na Danskem ni zaslediti glasbenega modernizma ali npr. tokov postmodernizma. Vse te poti so odprte, vendar pa namesto ognjevite predanosti že na začetku prevzetega navdiha čutimo severnjaško distanco. Eksperimenti šestdesetih let npr. (ti so našli svoje goreče zagovornike po vsem svetu) na Danskem niso nikoli zaživeli, in če gremo še dlje v zgodovino, namesto Schoenberga je bil v tej deželi sprejet Stravinski, ustvarjalec s treznim razumom in spremenljivo naravo.

Individualne "pripovedi" danskih skladateljev so večinoma še vedno komponirane za klasične ansamble (orkester, komorne skupine), med leti 1980 in 1990 pa je prišel v ospredje nov instrument - računalnik. Danski institut za elektronsko glasbo je v Aarhus pritegnil dve generaciji najbolj obetavnih mladih skladateljev in prav njim je uspel preboj na mednarodna tržišča. Razmerje ustvarjalnih sil med Aarhusom in Koebenhavnom se je v zadnjih letih uravnotežilo, mednarodni uspehi pa se širijo. Posnetke nove danske glasbe je v tujini moč najti v najboljših trgovinah s ploščami, ponudbe za koncerte na festivalih sodobne glasbe in naročila za nova dela jih zasipavajo veliko bolj, kot npr. kolege iz anglosaksonskih držav. V tej pestrosti ponudbe bi tako zelo težko izbrali najbolj uspešne in prodorne ustvarjalce. Takšen spisek imen tudi ne bi imel pravega smisla, saj se njegova podoba nenehno spreminja, dopolnjuje. Ob skladateljih najmlajše generacije, ki imajo vse možnosti uveljavljanja, trdno stojijo legende sodobne danske glasbe. Enako težko bi tudi odgovorili na vprašanje, kje iskati ključ uspeha. Ali je k temu pripomogla generacija talentov z možnostjo stroge profesionalizacije poklica? Morda pa gre tudi pri prodaji umetnosti upoštevati znanje, kako je treba na začetku opozoriti nase...

Veronika Brvar