Letnik: 1996_97 | Številka: 2 | Avtor/ica: Igor Bašin-BIGor

Peter Barbarič

OKOPI SLAVE (štiri destletja rockandpop-a)

Založba Vitrum, 1996

Prvi koraki in pionirsko delo na Slovenskem, sem pomislil ob prvem srečanju s knjigo Petra Barbariča, ki je prvi izpolnil obljubo, ki jotako veliko(krat) slišimo iz ust nekaterih naših glasbenih kritikov, teoretikov ali kar koli že so. Gre za prvo delo slovenskega avtorja, ki se ukvarja z zgodovino popularne glasbe v formatu prave knjige v slovenščini, in prav zato je vsakršna ostra, negativna kritika knjige popolnoma zgrešena in samo v našo škodo.

Knjiga Okopi slave nam ponuja vse tisto, kar je prehodil Peter Barbarič kot glasbeni novinar, kot urednik nekaterih glasbenih redakcij in kot promoter. Lahko bi kar rekli, da gre za osebno izpoved, saj se ob branju sprehajamo z avtorjem po popularni glasbi, kot jo je sam odkrival, doživljal in podoživljal. Slovenski publiki približa kos kulture, ki je v zadnjih desetletjih postala najdonosnejša in tudi največja industrija. Gre za vir, iz katerega lahko laična publika črpa osnovne informacije in goji svoj glasbeni vrtiček, k čemur veliko pripomore Barbaričeva datoteka dogodkov v popularni glasbi od leta 1955 do 1989, v katero je vključil tudi izbor Tolp bumov Radia Študent od leta 1983 dalje, kar je pohvale vredno, ter urejeno imensko kazalo. Najbolj pohvalno pa je pregledno oblikovanje knjige, ki omogoča preprosto listanje brez zapletenega iskanja - ne moreš se zgubiti.

Vendar je treba kljub pohvalam in čestitkam za pionirski korak omeniti, da iz knjige žari preveč naslanjanja na Charlieja Gilleta in na njegovo knjigo The Sounds Of The City (avtor to tudi napove v predgovoru Pa naj bo!), ki je bistveno prispevala k pregledni obdelavi popularne glasbe od 50-ih pa tja do sredine 70-ih. Od tu naprej pa se bralec sreča s pravo zmešnjavo, odslikavo sodobnosti Petra Barbariča, ki je ob odkrivanju zgodovine popularne glasbe odkrival tekočo glasbeno produkcijo in tokove v njej; to se na koncu izkristalizira v nenadnem rezu - zadnje poglavje je posvečeno t. i. world music. Prav to je razlog, zakaj sem knjigo opredelil z oznako osebna izpoved, ki je več kot dobrodošla za vse mlajše generacije. Ob MTV-ju jim je ponujeno bolj naravno in neposredno srečanje z zgodovino popularne glasbe, ki je napisana v preprostem in živem jeziku. Da bi jo uvrstili na seznam srednješolskega pouka glasbene vzgoje!??

Igor Bašin-BIGor