Letnik: 1996_97 | Številka: 2 | Avtor/ica: Rajko Muršič

THE BULGARIAN VOICES "ANGELITE" feat. HUUN-HUUR-TU and SERGEY STAROSTIN

Fly, Fly My Sadness

Jaro, 1996

Navadili smo se že, da nam dandanašnji producenti ponujajo najrazličnejše (nekoč komajda zamisljive) kombinacije glasbenih križancev, toda ob napovedi skupnega projekta tuvanskih pevcev in godcev ter bolgarskega zborčka ob sodelovanju Sergeja Starostina in pod vodstvom Mihaila Alperina smo nestrpno zastrigli z ušesi in spustili z vajeti naraščajoča pričakovanja. Dobili smo sicer veliko, a kljub vsemu ne tistega, kar smo si predstavljali kot kombinacijo tuvanskega moškega grlenega petja, torej petja v basovskem registru ob dodatnih alikvotah, križanega s specifično čarobnostjo balkanskega ženskega petja z značilno ostrim nastavkom glasu. Petje obeh zasedb sicer prinaša neverjetno paleto zvočnih barv in še pestrejšo paleto vokalnih interpretacij, toda glasbena povezovalna nit med obema zasedbama nemalokrat preveč zašepa. Aranžer Alperin je kombiniral pesmi iz enega in drugega kulturnega kroga (kar ni povsem brez soli, saj so Tuvanci in Bolgari pred več kot tisočletjem morda imeli celo skupno srednjeazijsko-altajsko kulturno izkušnjo), vendar mu večinoma ni uspelo zliti obeh tradicij in pristopov v neko samostojno, novo organsko celoto. Zares izstopa le njegov avtorski komad Lonely Bird, v katerem se zbor Angelite predstavlja kot vrhunska vokalna zasedba, ki suvereno obvlada tudi sodobni repertoar, tuvanski pevci pa sodelujejo kot del integralnega zbora, medtem ko je kolažiranje obstoječega repertoarja obeh zasedb v drugih komadih za odtenek premalo elegantno.

Da pa ne bo pomote: pričakovanja so bila pač previsoka, čeprav gre v resnici za izvrsten primer postmodernega glasbenega križanja.

Rajko Muršič