FEEDTIME

Billy

STS/Amphetamine Reptile Records, 1996

Avstralski rock, iz katerega ne žarijo le črni podtoni Stooges in MC5, ampak tudi krvavi prsti Leadbellyja in Hanka Williamsa, nas vedno znova strese, udari in preseneti s trdo navezo in otoško izolirano nadgradnjo bluesa in countryja ter drugih korenin in cvetov rocka. To je edini konec sveta, kjer bi se rock rodil, če se to ne bi prej zgodilo v Ameriki! Ne pozabite, da je ta eksotični kontinent naseljen s potomci nekdanjih brezdomcev, morilcev, roparjev, zločincev in izobčencev, in to še vedno žari iz avstralskega rocka; v njegovo podzemlje lahko vstopimo z Radio Birdman, Scientists, Saints in Birthday Party. To so le prve skupine na spisku avstralskega rocka, na katerega lahko pripišemo še ene veterane - Feedtime.

Začetki Feedtime segajo v leto '79; do danes so svojo gromko glasbo, s katero bi lahko gospodje motoristi zlahka nadomestili Steppenwolfa, izdali na petih albumih in nekaj singlicah. Po dolgih sedmih letih premora so se letos vrnili z izvrstnim albumom Billy, na katerem nadaljujejo z urbano tribalno repetitivnostjo, ki jo gradijo hreščeči vokal, primerljiv samo s kakšnim Harleyjem Davidsonom, drveča ritmika in valeča se melodija. Trdi, na trenutke mračni, predvsem pa močni, primarni in minimalistični, da jim ni primerjave, z nekonvencionalnimi prijemi - kot je raba basovskih strun na električni kitari, nenehno menjanje bas zvočnika z vedno večjim in iskreno koketiranje s primarno, ruralno glasbo (od Burundija in drugih koncev Afrike do blatnih gozdov Louisiane in Tennesseeja ter zaprašenih teksaških cest brez konca) - so nam ob avtorskih skladbah ponovno ponudili tudi samosvoje obdelovanje zakladnice; tokrat sta na spisku Leadbelly in Woody Guthrie, glavna navdihovalca izdelka Billy. Prav črpanje iz tradicije dela njihovo navidezno linearno glasbo tako močno, učinkovito, da nam ne dopušča predaha - kaj šele izstop iz samega narodnega plesa nič več postmodernega časa!

Igor Bašin - BIGor