MUSTAFA KANDIRALI

Frankfurt Oyun Havasi

Uzelli

Ali vam ob vročih in drznih zvočnih akrobacijah balkanskih romskih klarinetistov zastaja dah? Skušate od njihovega muziciranja obsedeno žejo utolažiti z brskanjem po etno worldmusic policah v vseh bližnjih (recimo, vsaj do sto kilometrov daleč) trgovinah z glasbenim blagom? Ľe ste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, potem vam ime turškega Roma Mustafe Kandiralija ne sme biti neznanka. Če ima vsaka balkansko-anatolska regija svojega kralja romskega klarineta, je Kandirali kralj kraljev, glasbeni polbog, nič manjši, nič manj zvočno drzen in nič manj pomemben od za rockersko in jazzovsko občinstvo svetih imen Jimija Hendrixa in Charlieja Parkerja. Za občinstvo je On - en in edini. Njegovi kolegi govorijo o njem s strahospoštovanjem in se hvalijo, da so se takrat in takrat pojavili skupaj z njim na istem odru, zvečer pa pod blazinami poslušajo njegovo novo kaseto in primerjajo lastne zmožnosti z njegovimi. Žal so tudi glasbeni bogovi podvrženi staranju in tako si je Kandirali nabral že dobrih šest križev. Po tržišču z etno robo kroži danes na desetine kaset in vsaj 5 CD plošč z njegovo glasbo, pri čemer njegovi izdelki iz zadnjih let razločno zaostajajo za starimi klasikami. Pomanjkanja sape ne more zakriti nobena, še tako briljantna tehnika igranja. Zato toliko bolj preseneti njegova CD plošča Frankfurt Oyun Havasi, ki se je v trgovinah pojavila letos. Kandirali na njej nepričakovano zablesti s slabo uro trajajočim ognjemetom v nebo letečih improvizacij. Plošča v hipu pritegne vso našo pozornost in nam ne pusti, da bi ji pobegnili - s peklensko dinamiko igranja in podajanja idej, virtuozno strmoglavimi padci in skoki po lestvici, izmenjavanjem lirično-meditativnih in hedonističnih razpoloženj in celo z namernimi disonancami (veliki mojster se tokrat ne ustraši niti "umazanega" igranja). In da ne bo pomote. Kandirali še vedno igra glasbo, ki je v prvi vrsti namenjena dialogom s trebušno plesalko. Spremljevalna skupina lahko na posnetkih le nevpadljivo poganja vesla mojstrove galeje, saj ji ta le izjemoma odmeri prostor za samodokazovanje, v eni skladbi, štiriminutnem taksimu (improvizaciji) pa se odpravi na pot kar brez nje. CD Frankfurt Oyun Havasi je spravila na beli dan turška založba in je v prvi vrsti namenjen turškemu občinstvu. Tako ni na njej nobenih podatkov o nastanku gradiva. Najverjetneje je bilo posneto pred kakimi desetimi ali petnajstimi leti, ko je bil Kandirali še v polni formi in ko je snemal le v najboljših domačih studiih (balkan hi-fi šumenje je tokrat zvedeno na minimum). Če vas zaskomina po tej nori CD plošči, vam ne ostane drugega, kot da pretaknete bližnje turške trgovine z nosilci zvoka (najbolje založena je najverjetneje Minareci v neposredni bližini munchenske železniške postaje) ali pa da ste reden gost ljubljanske knjigarne Kazina, kamor od časa do časa zaide tudi kakšna plošča iz istambulskih založniških logov.

Peter Barbarič