Letnik: 1996_97 | Številka: 2 | Avtor/ica: Roman Ravnič

KANTADORI

Kantole smo veselo

kaseta, samozaložba

Slovenska Istra se spet izkazuje in potrjuje kot zelo živahno področje, v glasbeni tradiciji. Poleg folk revival skupin, kot sta bili legendarna Istranova in Pišćaci, sedaj pa Istrianskemužikante in (nenazadnje tudi) Marušič Is'Trio ter skupin izvirnih ljudskih pevk in pevcev Šavrinke pa Šavrinske pupe in ragaconi, se predstavljajo s prvo kaseto tudi Kantadori iz Gradina in okolice.

Skupina desetih pevcev, ki jih usmerja in vodi znani in izredno agilni folk navdušenec Emil Zonta, se sedaj že drugo leto bolj načrtno druži in nastopa z ljudskimi pesmimi svojega področja. In še nekaj je treba posebej poudariti in pohvaliti - te pesmi poje skupina v pravi, stari maniri ljudskega petja, ki se (hvalabogu) precej razlikuje od zborovskega načina petja. Mislim, da prav zaradi te "funkcionalne robatosti" njihove pesmi in petje delujejo zelo prepričljivo in nepokvarjeno. Kaseta prinaša 21 pesmi v priredbah (oziroma terenskih zapisih) Daria Marušiča in Emila Zonte, pesmi pa pripadajo slovenski, ter tudi hrvaški in italijanski glasbeni tradiciji, ki se v teh krajih nad Dragonjo že stoletja prepletajo, dopolnjujejo in medsebojno plemenitijo.

Petje Kantadorov na kaseti smiselno dopolnjujejo uvodni oziroma vmesni deli - istrske plesne viže, ki jih igrata Marino Kranjac (vijulin) in Emil Zonta (bajs), ter narečna besedila in ljudska poezija teh krajev, ki so jo brali ali izbrali Rudi in Milan Markežič, Lucijan, Nevio in Luka Stepančič, prof. Danjela Kozlovič, Rado Kocjančič in Kristina Ugrin. Kantadore je posnel v prostorih KS Gradin Darko Peič, ostale posnetke in miks je naredil ing. Ivor Cerovac v Studiu Hendrix RKC, kaseto pa je opremil in izdelal Studio Mak v Kopru.

Celoten izdelek lahko štejemo kot dobro napravljen pomemben prispevek k naši ljudski glasbeni zapuščini, ohranjeni na nosilcih zvoka. Zagotovo pa bi morali biti na ovitku kasete poimensko navedeni tudi Kantadori; s svojim "jajčnim" petjem si to nedvomno zaslužijo.

Roman Ravnič