Letnik: 1996_97 | Številka: 2 | Avtor/ica: Bogdan Benigar

ELLIOTT SHARP and ZEENA PARKINS

San Giorgo Di Nogaro, oktober 1996

Težko je verjeti, kaj vse bi nekateri entuzijastični promoterji naredili, da bi v svoje okolje pripeljali glasbenike, ki jih cenijo in se z njimi tudi radi družijo. Prostorov ne iščejo samo v večjih mestih, ampak tudi v malih naseljih in vasicah, kjer je gotovo, da bodo prostori (ponavadi gostilne) polni in da bo občinstvo bolj radovedno kot drugod. Eden takšnih je Tullio Angelini, ki nadaljuje z organizacijo koncertov tudi po tem, ko so v tržaškem Teatru Miela prekinili sodelovanje.

Elliott Sharp in Zeena Parkins sta dolgoletna tovariša z Vzhodnega Manhattna, ki nastopata skupaj, kadar koli je možno. Najprej seveda v Sharpovi skupini Carbon, nato pa še v improvizatorskem duu. Z leti sta razvila projekt Psycho-Acoustics in tako imenovala prvo cd ploščo. Sedaj je pred durmi še nova in prav njuna zadnja evropska turneja je bila njena promocija.

Koncert v San Giorgu di Nogaru je bil suveren nastop izkušenih glasbenikov, ki v vsakem trenutku nadgrajujeta zvo_nost in jo vedno oblikujeta v zaokroženo celoto, pa naj si gre za popoln trušč, izmenjujoče se freejazzovsko soliranje ali ambientalnost. Prav slednje kaže na velik ustvarjalni razpon pri skladanju popolnoma različnih glasbenih oblik, to pa je seveda prepoznavna kvaliteta avantgardnih newyorških glasbenikov. Sharp, kot vedno v takšnih projektih, enako uspešno igra na električno bas kitaro z dvojnim vratom in na klarinet, medtem ko se Zeena Parkins zadovoljuje s svojo unikatno električno harfo, ki poskrbi za zvočni razpon, ki ga lahko ustvari samo ta inštrument.

Skratka, v gostilni v San Giorgu di Nogaru je bilo prijetno ozračje ob predanem muziciranju in kreiranju "novih zvočnih zapisov" Sharpa in Parkinsove. Škoda le, da podobnih glasbenih pustolovščin ne slišimo tudi v Sloveniji.

Bogdan Benigar