Muhamed Žero

Sevdah Bošnjaka (430 sevdalink z notnimi zapisi)

NIPP Ljiljan, Sarajevo/Ljubljana, 1995

Eden ključnih elementov pri dviganju narodne samozavesti Bošnjakov je brez dvoma vse večje zanimanje za ljudsko glasbeno dediščino, še posebej za pesem, imenovano sevdalinka. Dolga leta je bila potisnjena na stranski tir iz komercialnih razlogov, ki jih je narekovalo tržišče t.i. novo komponirane narodne pesmi; kljub temu je počasi, a stalno dozorevala v vsej lepoti čudovitih liričnih stihov, bogatih melodij in specifične interpretacije.

Sevdalinka se je rodila na prepihu različnih civilizacij, od katerih si je jemala od vsake po malo - bogastvo melodij Orienta in kompleksnost odnosa med moškim in žensko, poleg tega pa tudi melodije z Zahoda vse tja do Iberskega polotoka, od koder so v Bosno prišli Judje.

Nekatere od teh pozabljenih pesmi se zdaj pojavljajo v knjigah, ki so jih tiskali, neverjetno, prav med vojno, ki je na tem prostoru divjala polna štiri leta. Ena od njih, izpod peresa zbiralca Muhameda Žera, ima naslov Sevdah Bošnjaka, to se mi zdi nekoliko ozka nacionalna opredelitev. Sevdalinko so prepevali vsi trije narodi v Bosni in Hercegovini, ne samo Bošnjaki (tisti, ki so se oziroma smo jih nekoč imenovali Muslimani), čeprav je sevdalinka, kot je znano, nastala takrat, ko so se navade in način življenja, prenešeni iz otomanskega carstva, zakoreninili v mestnih okoljih.

Žero, zaljubljen v sevdalinko, ki ga je spremljala v otroštvu, ko so jo prepevali veliki interpreti, pesmi zbira po načelu, ki narekuje zapis tistih najbolj znanih. Pri tem so mu pomagali znani instrumentalisti, ki so sevdalinke izvajali, Sakib Jakupović, Elvidin Krilić in ing. Edvin Ferizović. Izdelali so zelo pregledne notne zapise s harmonskimi oznakami, besedila pa so podpisana. V knjigi Sevdah Bošnjaka je 430 notnih zapisov v abecednem redu, tako da lahko vsako pesem hitro najdemo po naslovu. Kjer so avtorji znani, so seveda napisani, zanimivo pa je, da so med Bošnjaki tudi Hrvati in Srbi. Ponekod ta dejstva niso najnatančneje navedena, a vsekakor avtor te zbirke ne trpi za toliko napadanim turbomuslimanstvom. V uvodu najdemo tudi kratko študijo o sevdalinki ter razloge in načine zbiranja pesmi. Pomembno je, da je avtor iskal originalna besedila, katerih mnoga so bila v času “svinčenega socializma” naglo spremenjena iz ideoloških razlogov (črtali so hvaljenje boga, nazive plemstva). Na koncu je slovarček turcizmov, ki olajša branje čudovitih besedil, med katerimi imajo nekatera antologijsko vrednost.

Knjigo so natisnili v tiskarni Mladinske knjige v Ljubljani, recenzenta sta bila poznavalca sevdalinke dr. Munib Maglajlić, jezikoslovec, ki se je dolgo ukvarjal s poetsko-semantičnim vrednotenjem sevdalinke, in etnomuzikologinja Maja Baralić. Škoda, da od tako priznanih strokovnjakov niso naročili tehtnih besedil, ki bi osvetlila vrednost sevdalinke iz različnih zornih kotov, njeno zgodovino in načine interpretiranja, zato knjiga pridobi pravo vrednost šele s poslušanjem pesmi, ki so v njej zapisane, v izvedbi velikih interpretov. Škoda je tudi, da uvodno besedilo in naslovi pesmi niso prevedeni vsaj v angleščino, kar bi knjigi dvignilo vrednost, kajti vemo, kakšno zanimanje za sevdalinko vlada danes v svetu.

Knjiga Sevdah Bošnjaka Muhameda Žera, ki jo je prekrasno grafično opremil in uredil Ismar Mujezinović, je izšla v knjižni zbirki Sehara (skrinja, v kateri hranimo vrednosti), v Ljubljani pa jo lahko za 3.600 tolarjev kupite v prostorih Islamske verske skupnosti v Grablovičevi ulici.

Ognjen Trvtković