BLUEGRASS ETC.

Bluegrass Etc.

(Sierra, 1995)

Zanimanje za bluegrass se je po smrti nespornega očeta te glasbene zvrsti, Billa Monroeja, še povečalo. Izhaja vse več bluegrassovskih plošč. Založbe so začele izdajati tudi posnetke iz dvajsetih in tridesetih let, zato poslušalcu ni več tako težko razkriti korenin te razmeroma mlade glasbene zvrsti. Če boste pozorno poslušali nekatere albume skupin The Grateful Dead in The Byrds, boste opazili, da je bil vpliv bluegrassa na rock šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let sicer prikrit, a vendarle dovolj očiten; za to se moramo zahvaliti mandolinistu Davidu Grismanu, kitaristu Clarenceu Whiteu in drugim pogumnim vizionarjem.

Podobno kot v sodobnem countryju in bluesu je tudi v bluegrassu veliko povprečne glasbe, zato so plošče, kakršna je tale skupine Bluegrass Etc., več kot dobrodošle (Sierra Records, P. O. Box 5853, Pasadena, CA 91117, USA). Trio - kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Jim Green - na svojem prvencu zveni tako sveže, da me nehote spominja na prve plošče skupine New Riders Of The Purple Sage in na edini album zasedbe The International Submarine Band, pa čeprav gre za popolnoma drugačno glasbo, dosledno podrejeno jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Bill Monroe je bil sijajen glasbenik; vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov oziroma duše. Prav takšna pa je glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot bi nanje brenkal Riley Puckett ali kak drug kitarist iz zakotne hribovske vasice. Nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov, plošča pa je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati - radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupin Crosby, Stills and Nash in naše Hiše - in repertoarju pesmi Oklahoma Borderline, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega.

Skratka, trio Bluegrass Etc. je vsaj po mnenju navdušencev ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, v glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist Sam Bush in kitarist David Grier. Skupina Bluegrass Etc. bo v torek, 25. marca, nastopila v klubu Kapitana Kljuke v Novi Gorici, dan pozneje pa še v studiu Radia Slovenija z neposrednim prenosom na drugem programu. Če nimate radi bluegrassa ali pa če ga ne poznate, bo to lepa priložnost za prvo srečanje z mogoče najbolj uživaško zvrstjo ameriške glasbe. Na povprečneže v bluegrassu hitro pozabijo.

Jane Weber