Letnik: 1996_97 | Številka: 3 | Avtor/ica: Ognjen Tvrtković

BOJAN Z. QUARTET

Yopla!

(Label Bleu/Harmonia Mundi/Digitalia/DZS, 1996)

Druga zgoščenka kvarteta, ki ga v Parizu vodi mladi bosanski pianist in skladatelj Bojan Zulfikarpašiæ, je vsekakor dokaz, da gre za najbolj nadarjenega jazzovskega glasbenika iz teh logov, po Dušku Gojkoviæu seveda. Medtem ko je na prvem albumu s kvartetom obdeloval bosansko tradicijo in ji dodal nekaj avtorskih prispevkov, se je zdaj z ansamblom, ki ga že nekaj let sestavljajo kontrabasist Marc Buronfosse, saksofonist Julien Lourau in bobnar Francois Merville, usmeril še južneje, v Makedonijo ter celo tja do Turčije in Orienta.

Že na prvem albumu s preprostim naslovom Bojan Z. Quartet so pokazali globlje razumevanje folklorne tradicije Balkana in neverjetno intuicijo, kako to tradicijo vplesti v kontekst modernega, točneje postmodernega jazza. Se pravi, da je ravnotežje med folklornimi elementi (naj so to neparne metrične strukture, melodije ali harmonske premene) in elementi, ki jih jemljejo iz zapuščine modernega jazza, ustvarjeno z veliko mero okusa in z občutkom za zahtevno zgradbo skladbe. Zulfikarpašiæ je očitno s seboj prinesel tisti prvinski balkanski impulz, ki ga zaman iščemo pri nekaterih, ki se igračkajo z glasbo Balkana, ter ga prenesel na člane svojega kvarteta.

Ta linija je še poudarjena na zgoščenki Yopla!, kjer v nekaterih skladbah nastopa tudi turški pihalec Kudsi Erguner z glasbilom ney. Bojan Zulfikarpašiæ je torej priskrbel izvirno gradivo, v katerem so makedonski neparni ritmi usklajeni z zahtevno zgradbo skladbe, v katero prefinjeno uvaja elemente postbopa in free jazza, čudovite sole, plapolale ritme. Ta plošča kar poka od napetosti, polna je liričnih trenutkov, nikjer ni ne preveč folklorna in ne preveč evropska, da bi se lahko porušilo občutljivo ravnovesje.

Bojan Zulfikarpašiæ na najboljši način nadaljuje nekdaj uspešno linijo jugoslovanskega jazza na čelu z Duškom Gojkoviæem (poslušajte ponatis sijajne plošče Swinging Macedonia iz leta 1966, založbe ENJA Records!), z Boškom Petroviæem, Borom Rokoviæem in drugimi, ki je mnogo prej, preden se je vedelo, kaj je world music, delala nekaj, kar je v marsičem predhodnica tega danes razvpitega trenda.

P. S. Bojan Zulfikarpašiæ se je pred nekaj manj kot tridesetimi leti rodil v Beogradu sarajevskim staršem. Je član skupine vodilnega evropskega kontrabasista Henryja Texiera in je v zadnjih letih sodeloval pri mnogih pomembnih projektih francoske jazzovske scene. Lani smo na festivalu Art filma gledali igrani film, ki ga je s kvartetom opremil s čudovito glasbo. Poleg tega je nastopal na največjih jazzovskih odrih v Evropi. Moj favorit na Yopla! je njegova izvedba eterične makedonske tožbe Zajdi, zajdi na solo klavirju. Toliko liričnih občutij lahko izžareva le velik glasbenik. Priporočilo: obvezno pripeljati na Drugo godbo!

Ognjen Tvrtković