Letnik: 1996_97 | Številka: 3 | Avtor/ica: Lili Jantol

MICHAEL DAUGHERTY

Metropolis Symphony

(Decca/Argo, 1996)

Številni skladatelji iščejo navdih v drznih zgodbah nepozabnih zgodovinskih junakov minulih stoletij. Skladbe dvainštiridesetletnega ameriškega skladatelja Michaela Daughertyja pa so odsev dogajanj sodobne ameriške družbe, o čemer zgovorno pričajo že naslovi njegovih del, na primer Sing Sing: J. Edgar Hoover, Elvis Everywhere, Desi, Lounge Lizards, Metropolis in Bizarro. Slednji obujata zapuščino urbane ameriške kulture, ki jo je skladatelj v petdesetih in šestdesetih letih odkrival kot vnet bralec stripov. Superman služi kot kompozicijska metafora; Daugherty z njo ponazarja energijo in domiselnost ameriške popularne kulture. Obe skladbi, za kateri je značilno prepletanje simfonične kompozicije s prvinami jazza, rocka in funka, odsevata Daughertyjeve raznovrstne glasbene korenine. Sin bobnarja plesnega orkestra je mladostna leta preživel kot klaviaturist rockovskih, jazzovskih in funkovskih zasedb. Z računalniškim znanjem, pridobljenim na znamenitem pariškem inštitutu IRCAM, je s sintentizatorji spreml­jal filmske projekcije nemih filmov. Kompozicije sta ga med drugimi učila tudi Earle Brown in Gyorgy Ligeti. Petstavčno simfonijo Metropolis izvaja znameniti Baltimore Symphony Orchestra. Nosilec prvega stavka z naslovom Lex - skladatelj ga je poimenoval po Supermanovem sovražniku Lexu Luthorju - je solist na violini, čigar virtuozno ponavljanje trojnega motiva preganjata orkester in močna tolkalska sekcija. Za temačne tone drugega stavka je značilen apokaliptični zaključek, ki riše tragično usodo planeta Krypton. Scherzo simfonije je tretji stavek, navdahnjen s hudobnim Mxyzptlkom. Sledi petminutni concerto za orkester, ki z živahnim poliritmičnim kontrapunktom ponazarja odnos med Lois Lane in Clarkom Kentom. Glavna melodija zadnjega stavka z naslovom Red Cape Tango izvira iz srednjeveške latinske himne Dies irae, ponazarja pa Supermanov smrtonosen boj z nevarnim Doomsdayem. Daughertyja je med pisanjem simfonije navdihnil še en Supermanov sovražnik - Bizarro. Po njem je poimenoval devetminutno skladbo za lesena pihala, močno trobilsko sekcijo, klavir, električni bas in veliko zasedbo tolkal, ki vključuje tudi tri rockovske bobnarje. Nova plošča Michaela Daughertyja je namenjena vsem, ki so prepričani, da jih nobena simfonija ne more spraviti v dobro voljo.

Lili Jantol