THE GANGSTER BAND

Mouth=Maul=Betrayer

(Tzadik, 1996)

Razkošna in razuzdana muzika treh deklet Parkins in njihovih pomočnikov. Potrebna je velika mera pazljivosti pri poslušanju, da se izogneš skušnjavi iskanja obrtniških in muzikalnih vzgibov. Naj ostane definicija vsaj tako zastrta, kot zgodba prve »suite« Maul: po dolgih stoletjih je razkrit pogovorni jezik judovskih tatičev in uporabni delci zaslišanih gangsterjev in njihovih lovcev lahko postanejo muzika.

Poskus ubesediti slišano. Od skoraj rockerskih rifov kitare, enostavnih in čistih barv (Mark Stewart), učinkovitega ritmičnega štanca (Jim Pugliese) do največjih biserov plošče: naravnega zvoka dveh ali treh čistih in lesenih godal. Violina in violončeli so ušesu najbližji, njihovi parti so učinkovito odigrani in mojstrsko zapisani. Akustike ne zmoti niti povprečno samplanje. Fina in zatohla improvizacija Zeene Parkins se izmika grobim otrobom »pisane« muzike. Sveža popevka in navdušena kadenca sta samo drugi imeni za svetovljansko sodobno muziko. Druga »suita« Blue Mirror je k sreči krajša in nam samo preigra čas do konca cd-ja. Do repeticije. Maula, seveda. Duhovita improvizatorka Zeena Parkins začara z živo muziko in »živimi« godci, s samplerjem pa je presenetljivo okorna. Vsekakor se sliši drugače kot v družbi z Eliotom Sharpom ali na plošči Isabelle.

Srečko Meh