HENRI BOWANE

Double Take

RY-CO JAZZ

Rumba'Round Africa

(RetroAfric, 1996)

Nagajive, mehke, skoraj otroške pesmice, čeprav utripajo v erotičnih tropskih ritmih, ki ti mimogrede zmehčajo korak v plesni gib, in sladkih zvokih kitare, ki te stisnejo za vrat in pobožajo po hrbtenici - takšna, sreče in zaljubljenosti nekih drugih in drugačnih časov prepolna, je glasba pionirjev in prvih ambasadorjev kongoleške rumbe Ry-Co Jazz. Po enem poslušanju ti je jasno, zakaj se vesela žalost kongoleško-latinske glasbe ni ustavila na mejah centralne Afrike in zakaj založniki RetroAfric trdijo, da so zbirki retrospektivnih albumov dodali ploščo, o kateri sanja vsak muzikolog, čeprav glasba povsem presega dokumentarno vsebino. Skupino je leta 1958 ustanovil kitarist in pevec Henri Bowane. Bowane velja za odločilno osebnost v razcvetu kongoleške rumbe, saj je eden prvih glasbenikov, ki so snemali v Leopoldvillu (Kinšasi) že v prvi polovici petdesetih let, bil je prvi kongoleški zvezdnik (prvi je vozil kadilak) in prvi profesionalni manager legendarnega Franca. Kongoleška rumba se je tudi po Bowanejevi zaslugi že ob koncu petdesetih let razprla v samosvoj, čeprav vsem zunanjim žarkom odprt cvet, in popolnoma preoblikovala afriško glasbo. Bowane je v rodnem Zairu posnel na desetine singlov, ki so bili vsi uspešnice, prvi samostojni album pa je posnel šele leta 1976. Ker takrat v Zairu ni bilo vinila, album ni nikoli izšel. Njegovo prisrčno mešanico rumbe, highlifa, kalipsa in soula lahko tako prvič slišimo šele na albumu Double Take. Bowane je z Ry-Co Jazz nastopal po vsej Zahodni Afriki, od Kameruna do Gambije, dokler se ni orkester, ki je do takrat štel že petnajst članov, brez njega ustalil v Senegalu, od koder je kongoleške note in besede izvažal na "francoske" Antile in v "temnopolto" Francijo. Prav glasba Ry-Co Jazza naj bi ožgala prvo opeko karibskega zouka. Skladbe z albuma Rumba'round Afrika so izbrane iz radijskih posnetkov dakarskega radia med letoma 1961 in 1969. Afrika se je tiste dni vrtela v ritmih rumbe, čačaja in kara kare. A glasbeniki so tako kot vsak "pošten Afričan" poslušali BBC in Glas Amerike in tako s soljo soula, z belo moko rock'n'rolla, kvasom kubanske melodike in mlekom kongoleških ritmov zgnetli okusno in sladko črno rumbo. Leta 1962 posneta skladba Twist with the Docteur je ganljivo lep primer afriškega rocka. Glasbe, ki najbolj zaboli takrat, ko je brezmejno radostna ter nezadržno poplesujoča.

Sonja Porle