JB3

Close Grind

(Nova Mute/ Dallas, 1996)

Najnovejša realizacija JB 3 (Joey Beltram) se je na policah pojavila takoj po izidu njegovih remiksov komada Fortklift za isto založbo, ki tako kot druge sledi trendom v techno in house izdajah. Namreč, po dolgem času so začeli techno in house izvajalci, producenti in didžeji spet množično izdajati LP-je, samo da tokrat v trajanju dveh ali treh vinilnih plošč (največ 40-60 minut), in ne v maksimalnem tajmingu, ki se ga da spraviti na cede (malo manj kot 80 minut). To pomeni, da so te plošče namenjene bolj tistim, ki jih bodo na gramofonih vrteli na različnih rejvih, in manj poslušanju doma s cede plejerjev. Glede na to, da gnili kapitalisti vedo, da so didžeji zelo “in”, se zdi, da spet smrdi po kakšni marketinški finti založnikov. Močno.

Vseeno imamo srečo, da je ta kapitalistični produkt več kot dober, tako kot vse do sedaj realizirane plošče techno genija Joyeja Beltrama z druge strani velike luže. Vedno svež in originalen stil, ki ga potem kopira polovica Evrope, izpopolnjen z bogatimi ritmi in s karakterističnimi, v enem drajvu posnetimi komadi (BTW - ime plošče je v prevodu flekserica), brez dolgočasnih ‘dizalic or samting’. Na dvojnem vinilu ali na cedeju dobite 7 štiklov, od hipnotično-minimalističnih, pa tistih s posemplanimi funky kitarskimi stringi, do takšnih s trendovsko abstraktnimi zvočnimi barvami. Pričakujem veliko remiksov komadov, ki so na albumu, in polne žepe prej omenjenih kapitalistov.

Za resne šale na račun “trulih” odgovarja podpisani, da vam plošča ne bo ušla mimo ušes in nevronov, pa vi.

kEsma