DJ-SHADOW

Entroducing

(Mo' wax/Nika, 1996)

DJ Shadow alias Joshua Davis je kreativni norec najmlajše generacije hip-hop podkulture. Njegova naveza z zanimivo londonsko trance-hop založbo Mo'Wax ni nova, saj je vinilni džanki in desperado iz San Francisca zanjo že pred prvencem izdal nekaj singlic (Influx, Lost And Found...). Spoštovanje zvočnih fuzij in produkcijske inovativnosti, fascinacija nad njimi in mecenska strast do njih so znane lastnosti malih urbanih britanskih založb in studijskih laboratorijev. Odražajo se v razviti klubski kulturi in v parjenju raznolikih glasbeno-kulturnih obrazcev. DJ Shadow s sočnimi zvočnimi mahinacijami sicer ni prav daleč od malček starejših Goldijevih brezčasnih eskapad, melanholičnega duba Massive Attack in Trickyjeve psihotičnosti. A v štosu, v katerem Shadow manipulira z zvočnimi odseki, se njegov zvarek in hip-hop kultura lahko bereta tudi kot popularno glasbeni podaljšek musique concrete. Imaginarne zvočne pokrajine (beri sound-scape) Johna Cagea z nenavadnim spojem hrupa, ritma in uporabe elektrotehničnih naprav ali pa Schaefferjevi zvočni pogovori med klavirji in vlaki so se glasbenim puristom zdeli norosti ekscentrika brez vsebine in sporočila. Tudi početje Shadowa se mora tradicionalistu ali v glavo otrdelemu čistunu zdeti neokusno - ko npr. na debel hip-hop ritem (ki spomni na Kurtisa Blowa, Afriko Bambaato in Erica B. & Rakima) položi satiejevsko melodijo ali pa ko t. i. new jack swing beat zlepi z latinsko kancono in pokrpa s scratchi... Seveda obstaja občutna razlika: Cage je zvočne eksperimente med drugim počel, da bi se poigral s togim razmejevanjem med glasbo, zvokom in hrupom. In Pierre Schaeffer je s 'scratchanjem' eksperimentiral pred petdesetimi leti. Didžeji od Kool Herza, Grandmastra Flasha do Terminatorja X, Premierja, Honde in Shadowa pa praskajo po ploščah znotraj popularno-glasbenega vzorca, so sužnji in magi mastnega ritma, lomilci in branilci udarcev. Tu gre za genialno 'napačno' uporabo masovno producirane opreme za reprodukcijo in mešanje zvoka, ki tako iz medija postane izrazno sredstvo - inštrument.

Entroducing torej ni le zvočni zvarek ali eksperiment, predstavlja tudi dovolj potenten hip-hop ambient in posvetilo vinilni kulturi - ali če hočete širše, eri mehanske reprodukcije zvoka. DJ Shadow ga je zvaril zgolj iz samplov, kosov, izsekov (raznolikih ritmov, melodij, zvočnih kulis, petja, dialogov, scratchev in celotnih skladb), ki jih je nekaj mesecev počasi in vešče medsebojno zlival. Po Entroducingu se pretakajo zavaljeni ambientalni in dub kosi ter ostre instrumentalne hip-hop zagozde in kratki komentarji (npr. Why Hip Hop Sucks In '96). Shadow neposredno citira tri generacije hip-hop griotov in laborantov, prva dva sta Herz in Bam, med zadnjimi Mark in Bomb Squad. Pomenljiva je zahvala Jamesu Brownu in njegovim številnim učencem za 'iznajdbo sodobne glasbe'. Malo rapperjev in didžejev je v minulem letu storilo kaj nad povprečnjakarsko reciklažo zvočnih obrazcev in vokalnih štosov, kaj res žlahtno samosvojega - in DJ Shadow definitivno spada v ta zdesetkan razred.

Vrečko