KHALED

Sahra

(EMI Virgin/Barclay, 1996)

Po treh letih premolka po NSSI NSSI, ki je hitro sledila silni uspešnici Didi, je Khaled na trgu z novo cedejko Sahra in če s tremi piratskimi kasetami - Khalouha, Sratli in Khalouha Dernier Succes. Uradna SAHRA se oklepa preverjenih Khaledovih tehnik devetdesetih: najprej priprava maket, nato snemanja v najrazličnejših studiih sveta (konkretno paričkih, jamajških in losangeleških), zatem miksanja spet v različnih studiih. In seveda - nečteti studijski glasbeniki, ducat aranžerjev in producentov ter še ščepec izbranih gostov in sodelovanj. Pohvalno je sodelovanje s priznanim violinistom Džamelom Ben Jelesom, ki igra tudi v zanimivi rai-rap skupini DJAM & FAM. Zanimiva je tudi skladba ORAN MARSEILLE, ki je sad sodelovanja Khaleda z marseillskimi rapperji IAM, perverzni paradoks pa je, da je edino sled nekdanjih odličnih Khaledovih vokalnih uvodov slišati v tej verziji, in ne v oranskem remiksu skladbe. Od sodelovanj gre omeniti še duet Khaleda in Saula Hernandeza v skladbi KI KOUNTI. Khaled sam je s SAHRE izbral tri skladbe, ki so mu pri srcu - OUELLI EL DAREK, DETNI ESSEKRA in WAHRANE WAHRANE; jaz bi izbrala le slednjo. Dve skladbi, AJŠA (ki je osvojila vrhove francoskih lestvic) in ET LA NUIT VIENDRA, zrcalita tudi Khaledovo novodobno pečanje s francosko šansonjersko srenjo - in priznati moram, da zveni Khaledovo petje v šansonjerski maniri z značilnimi arabskimi odtenki nenavadno in razmeroma privlačno. In vendar na Sahri pogrešam Khaledovo vokalno silovitost - ali kakor temu pravijo Arabci: TARAB. Tarab je izjemno močna in izredno redka izkušnja glasbe, nekakšna ekstaza, ki se poloti poslušalstva ob silovitih in čustveno nabitih glasbenih pasusih. In Khaled ima tarab, vendar ne na Sahri. Seveda je tu če vedno njegov izjemni vokal s tisočerimi odtenki, z odtenki joka in odtenki nasmeha, z odtenki strasti in z odtenki pozabe. Toda zdi se, kot da prenasičen glasbeni poligon Sahre ne dopušča dovolj prostora, da bi vokal spolzel, si vzel zaleta in poletel ter končno eksplodiral v neznosni emotivni silovitosti - tarabu. In prav zato bodo notranjost mojih strojev za reprodukcijo zvoka večkrat videli drugi Khaledovi nosilci zvoka, ne cedejka Sahra - konec koncev je posnel pravo zakladnico odličnih skladb, ki niso zgolj zanimive in mlačne, ampak imajo tarab.

T. Capuder