Letnik: 1996_97 | Številka: 5 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
ORCHESTRA MARRABENTA STAR DE MOCAMBIQUE
Marrabenta Piquenique
(Piranha, 1996)
Glasba Mozambika, ki se nam kaže kot posebej zanimiva v drugačnosti od ponudbe zahodne strani afriškega kontinenta, ni več neznanka. V njegovi aktualni urbani popularni godbi takoj prepoznamo vplive vzhodnoafriških glasbenih stilemov, ki so nastali pod vplivom zairske rumbe oziroma soukousa, na vse skupaj pa zadnjih deset let in več vpliva tudi zimbabvejsko in južnoafriško zaledje. Tako seveda ne preseneča, če marrabento - najbolj popularen plesno-glasbeni stil, ki je razpoznavni znak mozambiškega glavnega mesta Maputa - po tipičnih potezah umeščajo med zairski soukous in južnoafriški jive. Seveda vsebuje še precej drugega: portugalskega in lokalnega. To je energična, okusno narejena mešanica lokalnih ritmov in električnih kitar ter odličnih, čez glasbo plavajočih vokalov, ki so v stalnem medsebojnem dialogu ali pa se spopadajo s trobentami in saksofoni. Gre za značilno mešanico evropskega in tradicionalnega, ki eksplodira v nezadržno plesno norost ali potegne za seboj s temno, strastno odpeto ljubezensko liriko. Orchestra Marrabenta Star de Mocambique so seveda najpopularnejši izvajalci tega tropskega koktejla, ki suvereno obvladujejo prizorišče v domačem Maputu ter že prodirajo tudi v Evropo. Marrabenta Piquenique je njihov drugi album. Sestavljen je iz posnetkov, ki so v zadnjem letu nastali v legendarnih Shed Studios v zimbabvejskem Harareju, in iz dveh starejših iz Berlina. Močna zasedba štirih vokalistov, dveh kitaristov, treh trobentačev, obilne ritemske sekcije in še nekaterih instrumentalnih dodatkov tudi s tem albumom dokazuje suvereno obvladanje marrabente ter z aktualno ponudbo ohranja vse kvalitete, nad katerimi smo se navduševali že ob njihovem prvem koncertnem albumu. Ploščo Marrabenta Piquenique boste z veseljem vrteli vedno znova, ko si boste zaželeli zaplavati daleč proč v strastna tropska zvočna prostranstva.
Zoran Pistotnik