Letnik: 1996_97 | Številka: 5 | Avtor/ica: Nikolai Jeffs

ROBERTO PLA AND HIS LATIN ENSEMBLE

Right On Time!

(Tumi Records, 1996)

Right on Time potrjuje vse najlepše (skrite in nesamoumevne) paradokse, ki smo si jih vedno želeli zapisati o procesu globalizacije: namesto ene svetovne ter uniformne kulture smo priča neštetim malim kulturam, ki se razozemljeno in brezbrižno do avtoritarnega spoja kulture in prostora razlezejo po svetu in razbijejo mit o lokalni omejenosti. To je skrivni, "utopični", presežek globalizacije. Morda bi se zazdelo povsem stranskega pomena opozarjati na tovrstne stvari, če ne bi bilo pri premišljevanju o latino godbi prelahko pozabiti na njeno deteritorializirano ter internacionalno nrav. Seveda, nikoli ni bilo možno spregledati latinske diaspore v ZDA in njene ključne vloge pri razvoju raznih latino žanrov, toda deteritorializacija je mnogo več kot samo npr.: newyorška geneza salse.

Roberto Pla je tolkalec, ki prihaja iz Kolumbije, je torej "bil tam", toda po digresiji v ZDA se je znašel v Londonu, kjer je leta 1988 ustanovil svojo skupino. Ta je, seveda, zbrana z različnih kontinentov in vključuje tudi nekaj (veli)častnih kubanskih glasbenikov, kot so Chucho "Jesus" Valdes (pianist in vodja skupine Irakere), trobentač Jesus Alemany in pianist Alfredo Rodriguez. Right on Time tako razozemlja na različnih frontah: The Latin Ensemble veljajo za največji britanski latino band v času, ko (prav zavoljo različnih pritiskov globalizacije) "latinskost" latino godbe ne more biti več geografsko-etnični, temveč samo žanrski pojem, in ko (prav zaradi te deteritorializacije in razetnenja) tudi britanskost ni več "ljubek" sinonim za bele angleške pripadnike srednjega sloja. To seveda ni nič pretirano novega. Toda prav v omenjenem je mogoče ujeti moč (zdaj že) puhlice, da glasba premaguje in presega politične, kulturne in podobne meje...

In ko imamo to pred očmi oziroma za ušesi, je možno skleniti, da je Right on Time plošča, polna svežine: s poudarkom na plesnosti nudi celo paleto latino žanrov od (nekdaj) nacionalnih oblik, kot sta cumbia (Kolumbija) in son (Kuba), do bolj nadnacionalnega latino jazza. S tem pa ponuja odličen vpogled v stanje latino godbe sedaj, stanje, ki nujno presega razne nacionalne in žanrske meje.

Nikolai Jeffs