RAZLIČNI IZVAJALCI

Slovenske ljudske pesmi I.

(GNI ZRC SAZU & Radio SLO, 1997)

Pričujoča izdaja prve zgoščenke iz sicer načrtovane širše zbirke je povsem logična posledica več kot šestdesetletnega dela glasbenonarodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen že resnično davnega 1934 na pobudo Franceta Marolta. V tem obdobju se je v zvočnem arhivu ZRC SAZU nabralo prek 50.000 enot slovenskega ljudskega glasbenega izročila (17.000 minut glasbe!), pridobitve inštituta (presnemalni studio) in sodelovanje z Radiom Slovenija pa so omogočile izdajo teh skozi čas pridobljenih posnetkov na digitalnem nosilcu zvoka.

V prvo iz serije napovedanih zgoščenk so uredniki uvrstili 22 pesmi, ki so jih kot celoto podnaslovili junaške, zgodovinske, bajeslovne in pravljične pesmi, dobrih 65 minut prave, na terenu posnete avtohtone glasbe pa nas povleče v nestudijski ambient. V prenekatero urbanizirano dušo mestnega poslušalca tako lahko poleg izvirnega ljudskega petja zaidejo tudi vsa tista obglasbena ruralna občutja, ki jih sicer sodobni načini snemanja ne upoštevajo in v nekem smislu s tem poslušalčevo občutje osiromašijo. Čeprav se kdaj zdi tak pristop manj perfekcioniran, je v tem primeru gotovo dobrodošel. Nenazadnje gre pri projektu med drugim tudi za dokumentarno izdajo - kot zvočna dopolnitev k trem (pripravlja se četrta, načrtujejo jih 25) obširno komentiranim knjigam z naslovom Slovenske ljudske pesmi (založba Slovenska matica). Vsekakor pa to ni zgolj strokoven, znanstveno literaturo dopolnjujoč izdelek. Celoten koncept - poljudno spisana brošura, širok izbor pesmi, oblikovalski pristop - zgoščenki ustvarja popolnoma neodvisno mesto, privlačno za običajnega poslušalca, ki ga vsaj malo zanima in privlači ljudsko petje v najizvirnejši, naravno spontani in na sodobnem mediju zapisani obliki.

Martin Žužek