Letnik: 1996_97 | Številka: 6 | Avtor/ica: Borut Bašin, Slobodan Stuhly

Keltska glasba v Španiji?

Tako nekako je verjetno razmišljal Paddy Moloney iz Chieftains, ko je bil mladi trikratni zmagovalec Macallan Piping Trophy Carlos Nunez povabljen v Veliko Britanijo, da bi igral z njim. In ta mladenič je igral tako dobro keltsko glasbo, da je s Chieftains posnel kar ves album.

Carlos je z njimi prvič igral leta 1989, ko so skupaj posneli glasbo za film Otok zakladov (Charlton Heston in Oliver Reed v glavnih vlogah), sledili so še številni drugi albumi, vključujoč The Long Black Veil s Sinead O’Connor in Santiago, katerega glavna inspiracija je bil prav on sam. Sledila je svetovna turneja, in to ga je pripeljalo v velike koncertne dvorane in na velike prireditve (UNESCO’s The Great Music Experience).

Carlosova kariera se je začela, ko si je pri osmih letih izbral instrument: to so bile gaitas oziroma galicijske dude. Z dvanajstimi leti je kot solist s simfoničnim orkestrom iz Lorienta igral skladbe Shauna Daveyja. Dosegel je stopnjo virtuoznosti na dudah, ki je bila do tedaj rezervirana zgolj za irske in škotske glasbenike. Ob vsem igranju je dosegel tudi najvišje ocene pri študiju na Kraljevem konservatoriju v Madridu. Vse te izkušnje so pripomogle k temu, da je bolje spoznal korenine in se jim še bolj približal.

Njegov debitantski album A Irmandade das Estrelas (Zvezdna bratovščina) je v Španije posekal vse rekorde tovrstne glasbe, februarja pa je pri založbi BMG Ariola izšla tudi za nešpansko področje. Na njej gostuje več kot petdeset glasbenikov, med njimi so tudi Chieftains, Ry Cooder, Luz Casal, Dulce Pontes ter tradicionalni glasbeniki s Kube, Irske, Andaluzije, Baskije in seveda iz Galicije. Album, ki sta ga koproducirala Paddy Moloney in Ry Cooder, odpira nove perspektive keltski glasbi iz Španije.

Kratek intervju s Carlosom Nunezom je nastal na letošnjem MIDEM-u, kjer je imel enega boljših koncertov, če ne celo najboljšega. V živo deluje prepričljivo, brez nepotrebnega spektakelskega balasta je vodil skupino skozi številne glasbene tokove, postajal je vse bolj razvnet, občinstvo pa je rajalo in uživalo. Pri pogovoru je bil povsem drugačen: miren, prepričan sam vase, z rahlim pridihom neprevzetne zvezde. To Carlos v Španiji tudi je.

Ko smo se pripravljali na intervju, smo si postavili vprašanje: Keltska glasba v Španiji? Dude so tradicionalen instrument na Irskem in Škotskem, kako torej dude v Španiji?

Res je, mi smo Španci, vendar živimo v severozahodni Španiji, deželi z imenom Galicija. Tu pa prevladuje keltska kultura. Tradicionalne španske glasbe, kot je flamenco s plesom in kitarami, ole-ole in podobno, v teh severnih predelih ne boste srečali. Glasba je dosti bolj podobna irski in škotski, ima prave keltske korenine. Vendar je ta glasba šele z demokratičnimi spremembami v sedemdesetih letih dobila državljansko pravico, tako kot je bilo tudi z avtohtonimi ljudstvi. Pod Francom ta zgodovinska ljudstva, jeziki in glasba sploh niso smeli obstajati.

Ali izvira tvoja odločitev za glasbo iz okolja, družine?

Nedvomno. Že vrsto rodov so moji predniki igrali tradicionalno glasbo Galicije. Igralo se je vsa tradicionalna keltska glasbila: španske dude, imenovane gaitas, gosli, razne piščali. Ljudje to preigravajo in glasbila živijo. Tako sem tudi sam začel, doma s starši. Vendar to ni bila zgolj tradicija, bil je tudi upor in dokaz, da Kelti v Španiji še živimo.

Na koncertu si kar nekam rasel, iz popolne mirnosti si prešel v sproščeno rajanje z glasbeniki in občinstvom. Je ta energijska rast tudi značilnost Galicije?

Ljudje iz Severne Španije so zelo sramežljivi, tihi in preprosti. Glasbo ljubimo kot del sebe, glasba je del naše osebnosti. Glasba južnejših predelov Španije je bolj ekstravertirana, bolj izraža čustva. V Galiciji smo nekje vmes: keltski glasbeniki z latinskim temperamentom in toplim srcem. Uspelo nam je ustvariti enkratno zmes, keltsko kulturo smo zmešali s toplim španskim soncem, s toplimi in močnimi čustvi. Prebivalci Galicije smo Kelti, ampak tudi Španci.

Tvoja glasba ni le uspešen stik med tradicijo in novim, temveč je tudi zgodba, ki se pretaka iz ene pesmi v drugo. Zakaj?

To je naša zgodovina. Tradicionalna ljudska glasba ima številne zgodovinske vplive in povezave z odločujočimi trenutki zgodovine. Vplivi na našo glasbo so prihajali praktično iz vse Evrope, iz arabskega sveta, iz Amerike in ne zgolj iz tradicionalnih keltskih kultur. Zaradi številnih migracij so se vzpostavljale nove povezave. Migracije so potekale tudi na relaciji Galicija - Južna Amerika in nazaj. Prihajali so ljudje s kubanskimi, mehiškimi, argentinskimi melodijami, in to se je vse mešalo z vplivi arabskega sveta. Že sam flamenco je poln vplivov arabske glasbe, s flamencom pa je tudi sredozemski vpliv spremenil barvo naše glasbe. Mi smo ljudje z Atlantika, katerim piha tudi veter iz Sredozemlja.

V Španiji si dosegel slavo pravega pop glasbenika. Ali je sploh mogoče biti pop glasbenik z drugačno godbo?

V Španiji postaja tradicionalna glasba zelo popularna. Naša plošča je podrla vse rekorde, postala je že zlata plošča. Sodelovanje tradicionalnih glasbenikov z rockerji, klasičnimi izvajalci in z vsemi drugimi zvrstmi je pripeljalo do tega, da lahko govorimo o tradicionalni glasbi kot o posebnem pop fenomenu. S tem pridobiva predvsem glasba, ki jo tako poslušajo številni novi poslušalci.

Sodeloval si s številnimi glasbeniki, kot so Ry Cooder, Sinead O’Connor, Bob Dylan, Chieftains. Kako lahko sodeluješ z glasbeniki tako različnih zvrsti?

Vsako sodelovanje je imelo razlog. Sinead O’Connor je irska, torej keltska pevka. Srečal sem jo pred tremi leti v New Yorku in posneli smo nekaj stvari s simfoničnim orkestrom. Ry Cooder me je pritegnil predvsem zaradi njegove tesne navezanosti na mehiško glasbo, našel sem torej povezavo z mojim latinskim delom. Prav ta čezatlantska povezava med Mehiko in Galicijo je ponovno oživela v najinih skupnih delih. Sodelovanje je bilo nekaj povsem novega, bilo je čisto nova in velika izkušnja.

Kakšni so tvoji načrti za letošnje leto - plošče, turneje, koncerti?

To bo dolgo in pomembno leto, praktično bom vse leto delal. Album bo promoviran po vsem svetu, za nami stoji BMG Ariola, in to nam daje veliko gotovost, pa tudi obveznosti. Začeli bomo s turnejo petdesetih koncertov po Ameriki. Poleti bo sledila turneja po Evropi, upam pa, da v prihodnosti pridemo tudi v Slovenijo. Tudi vaša dežela je živela pod velikim keltskim vplivom in tudi istrske dude me zanimajo.

Borut Bašin in Slobodan Stuhly