Alain Dister

ROCK VČERAJ, DANES, JUTRI

Zbirka Mejniki, prevod Dušanka Zabukovec

(DZS, Ljubljana, 1996

Potem ko nam je Peter Barbarič ponudil svojo verzijo zgodovine popularne glasbe s poudarkom na rocku, smo nenadoma dobili še eno knjižico na isto temo, in to nepričakovano prevedeno iz francoščine. Izvirnik, ki ima naslov L’age du rock - ali po naše Doba rocka - in je leta 1992 izšel pri znani pariški založbi Gallimard Jeunesse, je zelo korektno poslovenila Dušanka Zabukovec. Kljub temu se še naprej pojavljajo dileme o strokovnih terminih, o katerih se bo treba čim prej dogovoriti, nekatere posloveniti in jih morda pisati fonetično... A to naj ne bo tema tega prispevka.

Dister, avtor več knjig z resno vsebino, je znan francoski glasbeni publicist, ki se že dolga leta z različnimi prispevki pojavlja tudi v rockerski publicistiki. Kot odličen poznavalec popularne glasbe je očitno dobil priložnost, da napiše kratek kompendij zgodovine rocka za mlade. Zato je knjiga napisana tekoče, brez veliko filozofiranja, a vendar z vselej poudarjenim socialnim in političnim kontekstom, v katerem se dogaja določen segment. Opremljena je z odličnimi, tudi barvnimi fotografijami in drugimi dokumenti (plakati, ovitki plošč...), tako da ponuja nepretenciozen, a vsekakor trdno postavljen zgodovinski prikaz, ki se ne spušča v podrobnosti in v poudarjeno sociologiziranje, kakršno najdemo v podobnih knjigah, predvsem v izdajah znane francoske univerzitetne založbe Que sais-je (zgodovina jazza, francoski šanson in podobno). Šest poglavij prikazuje, kako sta se povezali črnska in belska popularna glasba, kako so se pojavljali posamezni slogi in žanrske smeri. Le sem in tja nas malo zmotijo reference s francoskim rockom, a to je razumljivo pri priročniku, ki je namenjen francosko govorečemu bralstvu. Zgodovinskemu prikazu sledi poglavje z naslovom Pričevanje in dokumenti, ki vsebuje odlomke pogovorov z znanimi protagonisti rockovske glasbe, citirane iz specializiranega francoskega tiska, nato pa kratka, po mojem mnenju zelo subjektivno izbrana diskografija z nekaterimi, po okusu Alaina Distera pomembnimi ploščami, ter bibliografija, ki obsega angleško, ameriško in francosko literaturo. Na koncu najdemo še natančen popis likovnega gradiva in njegov izvor.

Kaže torej, da je knjižica idealno darilo za mulca, ki začenja poslušati rock in si želi kaj več zvedeti o tem, kako se je vse to začelo. Knjiga ni pretenciozna in ni obsežna, napisana je zanimivo in ukvarja se samo z glavnimi tokovi in izvajalci, ne da bi se izgubljala v množici podatkov. Šele na koncu je založnik dodal poglavje, namenjeno slovenskemu rocku, naslovljeno Slovensko rokenrolanje, ki ga je napisal novinar in urednik Nedeljskega dnevnika, Mitja Cjuha. S splošnimi in izrabljenimi novinarskimi frazami ostaja Cjuha na površini, brez globljega razumevanja tokov in procesov na slovenski rockovski sceni, ki kar vpije po tem, da bi jo podrobno obdelali, zbrali o njej gradivo, ga sistematizirali in raziskali. Težko bi površne fraze, kot “Neca Falk - pravi glas za rock” in “September - mnogim je ostal v nepozabnem spominu”, kaj globlje prodrle v zgodovino neke nadvse žive, dinamične in raznolike scene, kakršna je bila v preteklosti - in je še vedno - slovenska rockovska scena.

Na koncu naj pohvalim odličen tisk in grafično oblikovanje, ki kljub “paperback” izdaji likovnemu materialu omogoča, da pride odlično do izraza z vsemi značilnimi odtenki. Na kratko povedano, knjiga ne prinaša nič presenetljivo novega, a je lahko koristna.

Naj dodam, da je v isti zbirki lani izšla knjiga, ki obravnava življenje in delo velikega nemškega skladatelja Richarda Wagnerja. V biografiji avtorja na začetku knjige najdemo nekaj prav smešnih podatkov. Tako nas neznani pisec te glose prepričuje, da je avtor knjige objavil več življenjepisov glasbenikov, na primer Albina-Michela; v resnici govori o znani pariški založniški hiši, za katero je Alain Dister napisal več odličnih knjig na temo popularne glasbe.

Ognjen Tvrtković