Letnik: 1996_97 | Številka: 6 | Avtor/ica: Jure Potokar

CESARIA EVORA

A L'Olympia

(Melodie, 1996)

Cabo Verde

(Lusafrica/Nika, 1997)

Zgubane roke z lakiranimi nohti in celo vrsto prstanov podpirajo prijazen, malce nasmejan obraz ženske zrelih let z izrazitimi temnimi očmi. Zdi se, kot da bi bila z mislimi daleč stran, kot da bi se spominjala vsega tistega, kar je doživela. Lepega ni bilo prav veliko, toda to ne pomeni, da ne hrani prijetnih, nostalgičnih spominov in hrepenenja po mladosti. Je mogoče, da ta obraz strmi v nas z nove plošče zares vrhunske izvajalke etno glasbe, ki je obenem tudi vse bolj priljubljena?

Cesaria Evora je danes zares prava zvezda. Ne samo v Franciji, kjer so njen izjemni glas in privlačnost zelenortskih morn spoznali najprej, ampak po vsem svetu. Kljub temu se lahko o spoštovanju, ki ga tej "bosonogi divi" izkazujejo Francozi, najbolje prepričamo na živi plošči, ki vsebuje posnetke koncertov v znameniti pariški dvorani Olympia 12. in 13. junija 1993. Ob spremljavi klasične šestčlanske akustične zasedbe je Cesaria zapela petnajst morn s štirih do tedaj v Franciji izdanih plošč in povsem prepričala občinstvo. Upravičeno, kajti celo na plošči je mogoče čutiti magičnost njenega prelepega glasu in izrednih interpretacij, ki jih nevsiljivo dopolnjuje spremljevalna zasedba. Na žalost zvočno posnetek koncertov ni ravno najboljši, zato ni mogoče slišati subtilnega prepletanja strunskih instrumentov, ki smo ga vajeni s studijskih plošč.

Nova plošča Cabo Verde je s tega stališča povsem drugačna. Ima izvrsten zvok in skoraj preveč dodelano produkcijo, ob osnovni petčlanski zasedbi, ki tokrat premore tudi akustično bas kitaro, pa Cesario spremlja še cela vrsta gostujočih glasbenikov, med drugim saksofonist James Carter. Ob vsem tem je najbolj razveseljivo, da glasba ni doživela nobenih bistvenih sprememb oziroma kompromisov. Morne, ki jih poje Cesaria, so pazljivo izbrane, in ker so v spremni knjižici natisnjeni tudi angleški prevodi besedil, se lahko prepričamo, kako univerzalna in obenem lepa sporočila imajo. Toda za uživanje v Cesariinem glasu to še vedno ni pogoj. Dovolj je, da sedete, se prepustite njenemu otožnemu glasu - in kmalu boste razumeli vse odtenke besede sodade (nostalgija), ki se v besedilih morn pojavlja najpogosteje. Poskusite npr. s skladbo Mar‚ morada de sodade (Morje je dom nostalgije) in si oglejte originalno besedilo. Kako preproste in učinkovite podobe! Kakšna zvočnost jezika!

Štirinajst skladb s plošče Cabo Verde kaže Cesario Evoro v nekoliko drugačni, zvočno barvitejši in ritmično bolj razgibani podobi, kot smo je bili vajeni s prejšnjih plošč, toda njen glas in interpretacija nista izgubili čarobnosti, zaradi katere gotovo sodi med najboljše pevke današnjega časa. Nobenega dvoma ni, da bo njen nastop na letošnji Drugi godbi koncertni dogodek leta. Nikar ga ne zamudite!

Jure Potokar