CHRIS HILLMAN and HERB PEDERSEN

Bakersfield Bound

(Sugar Hill, 1996)

Ljubitelji kozmične ameriške glasbe so med odkrivanjem njene zgodovine gotovo že vsaj nekajkrat zasledili ime Chrisa Hillmana. Ta nadarjeni pevec, basist in mandolinist, ki je vso kariero ustvarjal v ozadju, je pomagal Gramu Parsonsu pri uresničitvi njegove vizije o glasbi, ki naj bi združevala prvine countryja, bluegrassa, soula in rocka, igral pa je tudi na skoraj vseh ploščah Gena Clarka. Bendžoist Herb Pedersen je leta 1986 s Hillmanom ustanovil skupino The Desert Rose Band, v obdobju od leta 1968 do 1990 pa je bil eden najbolj iskanih glasbenikov v Los Angelesu, saj so ga na snemanja vabili tako razvpiti glasbeniki, kot so Emmylou Harris, Clarence White, Stephen Stills in Jerry Garcia.

Plošča Bakersfield Bound je, kot pove naslov, posvetilo countryju iz Bakersfielda, se pravi glasbi, ki sta jo ustoličila Buck Owens in Merle Haggard (glej intervju z Dalom Watsonom) in jo je Chris Hillman preigraval že v obdobju prvega sodelovanja z Gramom Parsonsom v skupini The Byrds. Glasba je torej slogovno podrejena znanim zakonitostim bakersfieldskega zvoka, to pa so rockovsko zveneča električna kitara, prodoren zven kitare pedal steel in ubrane vokalne harmonije. Edino glasbilo, ki ga ni v značilni bakersfieldski zasedbi, je Hillmanova mandolina. Hillman in Pedersen sta pesmim bakersfieldskega countryja, ki so jih pred njima posneli Merle Haggard, Buck Owens in Wynn Stewart, dodala še nekaj avtorskih skladb, posebno poglavje pa pomenijo priredbe uspešnic, znanih s plošč bratov Louvinov, bratov Everlyjev in Hanka Williamsa. Glasbenika sta namreč tudi bolj bluegrassovsko obarvane pesmi prilagodila užitkarskemu bakersfieldskemu slogu, ki je v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih zaživel na countryjevskem prizorišču in še danes žari v popolnem sijaju.

Po mnenju številnih poznavalcev je to ena boljših plošč honky tonka v zadnjih nekaj letih, posebno pozornost pa si zasluži tudi zato, ker bo Herb Pedersen s skupino The Laurel Canyon Ramblers in s posebnim programom bluegrassa oziroma country gospela predvidoma že letos nastopil tudi pri nas (Sugar Hill Records, P.O. Box 55300, Durham, NC 27717-5300, U.S.A.). Če ste bili na ljubljanskem koncertu Dala Watsona, ste lahko uživali v virtuoznem igranju kitarista Dava Billerja, podobno zahtevno vlogo je na snemanju plošče Bakersfield Bound prepričljivo odigral Larry Park.

Jane Weber