Letnik: 1996_97 | Številka: 6 | Avtor/ica: Napo-Lee-Tano

LIL’ KIM

Hardcore

(Big Beat, 1996)

FOXY BROWN

Ill Na Na

(Def Jam, 1996)

Ena od obtožb, ki so rade letele na rap, je tudi ta, da so besedila mnogokrat seksistična. Zadeva do neke mere drži vodo, še posebej, če vzamemo v obzir silno eksplicitno besedje kakšnih 2 Live Crew in velikokratno “bitchanje” in “hoanje” drugih izvajalcev. Seveda je po drugi strani jasno tudi to, da je raven odnosov med spoloma v afroameriški komuni tako nizka predvsem zaradi popolne disfunkcionalnosti družine (in družinskih vrednot), ki je v največji meri povezana z razbitjem črnih družinskih skupnosti in odvzemom samospoštovanja predvsem v času suženjstva in tudi v obdobju resne rasne segregacije, ki se je (ali pa tudi ne) končala nekje v šestdesetih.

((Pre)redke) gospe, ki so se resno vključile v hip hop posel, so do mačizma zavzemale predvsem dve stališči: bodisi vzvišeno ignoranco bodisi oster posmeh. Rapperke starega kova (Queen Latifah, Mc Lyte, Yo-Yo, Salt’n’Pepa...) se nikoli niso spustile na raven seksualno eksplicitnega besedja kakšnih - že prej omenjenih - 2 Live Crew. Dokler...

Dokler niso tudi dekleta postala bolj poredna. Plošči Lil’ Kim in Foxy Brown postavljamo v enak (kon)tekst prav zato, ker imata poleg tega, da sta obe brez dlake na jeziku, še mnogo skupnega. Recimo: obe sta vzhodnoobalki (čeprav bi lahko po zvoku sodili tudi drugače), obe sta začeli kot kratkoverzni gostji na ploščah že uveljavljenih rapperjev, obe v videospotih in na fotografijah igrata na noto telesnih čarov (obe upravičeno), obe se izogibata uličnosti in se raje postavljata s krznom, šampanjcem, fancy avtomobili..., obe sta zelo mladi (Foxy Brown celo samo 17 let) in pazi, trivia!: obe sta na ovitku plošče (vsaka na svojem) oblečeni v isto obleko. Kljub mnogim podobnostim je med Foxy in Kim tudi kakšna razlika. Našli jih bomo predvsem v muziki oziroma rappanju: Foxy Brown je hitrejša, gostobesednejša, prijaznejša, dostopnejša, Kim pa rappa bolj melodično in je gospodovalnejša, ostra, “freh”, kot bi rekli Slovenci.

Pravoverni hip hoperji ju ne marajo, ker naj ne bi bili ‘real’ in ker naj bi ponazarjali vse tiste moteče stvari, ki človeka prisilijo, da komu reče bitch. Na temle mestu pa bomo zapisali, da se nam zdi v redu, da se je spekter rapperk povečal za dozdaj še neznane poetike (Marjan, sorry). Aja, še ena skupna: obe imata možgane z jajci.

Napo-Lee-Tano