Letnik: 1996_97 | Številka: 6 | Avtor/ica: Jure Potokar

OMNIBUS WIND ENSEMBLE

Music By Frank Zappa

(Opus 3, 1995)

ENSEMBLE MODERN/FRANK ZAPPA

Yellow Shark

(Rykodisc/Nika, 1995)

Naj kar takoj povem, da nisem oboževalec Franka Zappe in da tudi njegovo obsežno diskografijo poznam bolj ali manj površno. Prav tako lahko priznam, da njegovih poskusov skladanja "sodobne resne glasbe" nisem nikoli jemal povsem resno. Zappa je bil v mojih očeh pač rocker, precej odštekan, ironičen in včasih tudi zapleten, pa vendar rocker.

Toda plošča švedskega pihalnega ansambla Omnibus je to predstavo dodobra omajala. Dvanajstčlanska zasedba namreč Zappovo glasbo izvaja na povsem "resen" način in z uporabo klasičnih instrumentov, ki so jim dodali samo nekaj manj običajnih, npr. marimbo, vrsto manjših tolkal in različne saksofone. Rezultat je presenetljiv in osupljiv, predvsem pa deluje več kot prepričljivo. Šele ob poslušanju take zasedbe se namreč človek začne povsem zavedati izjemnega zvočnega bogastva Zappovih skladb, njegovega eklektičnega pristopa k skladanju in sinteze povsem nasprotujočih si glasbenih praks 20. stoletja, od bluesa, jazza, rocka do sodobne "klasike", ki jih razberemo v njegovi glasbi. Tudi bolj znane skladbe, npr. Peaches en Regalia, Inca Road in Uncle Meat v aranžmajih za pihalni ansambel še zdaleč ne izgubijo neposrednosti in ironičnosti, tako značilne za celotno Zappovo ustvarjanje.

Podobno, čeprav zvočno še razkošneje (kar 26 glasbenikov), se je Zappove glasbe lotil tudi cenjeni nemški Ensemble Modern. Pri projektu Yellow Shark je Zappa tudi osebno sodeloval, napisal večino aranžmajev in ob koncertnih postavitvah na odru frankfurtske Alte Opere 17. in 19. septembra 1992 nekaj skladb celo sam dirigiral. Seveda so zvočni učinki teh izvedb že zaradi številčnejšega korpusa še veličastnejši, delno pa k temu pripomore tudi ozvočenost ansambla, zaradi katerega včasih instrumenti izstopajo na način, ki ga nismo vajeni.

Jasno je, da nobena od teh plošč ni namenjena tistim, ki prisegajo, da sta Zappina najboljša diskografska izdelka albuma Joe's Garage. Toda če vas zanima, kako se na izzive sodobnega sveta odzivajo skladatelji, ki pišejo za bolj ali manj klasične zasedbe, potem teh dveh plošč ne bi smeli prezreti. Še zlasti velja to za švedski ansambel Omnibus, ki je, kot priznavajo glasbeniki sami, v delo vložil ogromno ustvarjalnega napora, o čemer priča tudi dejstvo, da so se na izvedbo glasbe Franka Zappe pripravljali več let. Plošča namreč nedvomno dokazuje, da so se ti napori izplačali.

Jure Potokar