Dotiki

Glasbeno-situacijski dogodek - Dotiki II

Le kaj počneta ta tropska paličnjaka na fotografiji? V ljubezenskem objemu - paličnjaka? “Saj se samo dotikata,” porečete. In vendar gre za “vročo” erotično fotografijo, ki bi ji bilo mesto kje drugje, če bi bila na njej predstavnika vrste homo sapiens.

Da, dotik; fizični, psihični in psihofizični. To osnovno komunikacijsko orodje, s katerim določimo karakter komuniciranja: besedno pomenskega, zvočnega, vizualnega in medsebojno prepletenega z vsemi elementi. Bolj ali manj je nam ljudem jasno, da se sporazumevamo na mnogo načinov, tudi z glasbo. Zgradili smo si civilizacijsko okolje tehničnih čudes in humanističnih pomislekov o njih. Premalo pa se zavedamo, da se tudi nas samih dotika naravno okolje in nam skuša dopovedati, da obstaja v vseh čudesih, da ga zanemarjamo in onesnažujemo z vsem, kar nam pride pod roke; med drugim tudi z zvokom.

Glasbeno-situacijski dogodek DOTIKI II je namenjen soočanju z zvočno onesnaženostjo okolja, v katerem živimo. Tega onesnaženja se večinoma ne zavedamo, predvsem smo se nanj že tako navadili, da ga skoraj ne zaznamo. Potrebno je torej nekaj, kar nas zmoti v tem vsakdanjem zvočnem terorju.

V ta namen bo Ljubljana, oziroma njen del, izpostavljena naravnemu zvoku. Seveda bo ojačeni zvok bližnjega naravnega okolja zaradi prezentacije deloval kot hrup v obstoječem mestnem civilizacijskem hrupu, a to bo dotik narave, ki opozarja, da obstaja.

V ta namen bo postavljena “zvočna aleja” (sistem zvočnikov s posebnim krmilnim mehanizmom za nadzor posameznih podskupin zvočnikov), ki se bo raztezala od Tivolskega ribnika prek Jakopičevega drevoreda do pošte pri Nami. Na njeni poti bo slišati kombinirani zvok žabjega regljanja z zvokom okolice (oglašanje žuželk in ptic, govorjenja, hoje...).

Zvočna aleja bo trajala teden dni od 21. do 28. maja po ves dan. Zvečer oziroma ponoči 24. in 28. maja z začetkom ob 19.30 uri pa se bo dogodek sklenil s kombiniranim koncertom žab in glasbenikov, podprtim še z drugimi posnetimi ali samo ojačenimi naravnimi zvoki. Ti pa ne bodo samo s slovenskega prostora, temveč z vsega sveta. Tako bomo dobili zvočno mešanico, ki bo spominjala na poslušanje radijskih programov, ki sicer predvajajo v glavnem samo zvok človeške dejavnosti (vendar z vsega sveta - govor, vokalna in instrumentalna glasba), tu pa bo prisoten še zvok tistega okolja, ki ga ponavadi preslišimo - zvok nenadzorovanega in nadzorovanega naravnega okolja. Glasbeniki bodo na splavu sredi Tivolskega ribnika. Ozvočenje koncerta ne bo postavljeno klasično (npr. 2 zvočna stebra za ustvarjanje stereo panorame), temveč razpršeno po okolici. S tem bo ustvarjen razpršen zvok, ki bo deloval na obiskovalce-poslušalce drugače, saj bo dojemanje bolj prostorsko kot pri običajnih koncertih.

Partitura, napisana posebej v ta namen, izhaja iz značilnosti žuželčjih napevov, upošteva pa tudi sozvočje s posnetim in v živo ojačenim zvokom naravnega okolja in odzivanje izvajalcev z improvizacijo na ta zvok. Sestavni del dogodka bo še svetlobni park, in če bomo v zadnjem hipu dobili še sponzorska sredstva, tudi filmska projekcija na vodno zaveso.

Lokacija za poslušalce, obiskovalce, gledalce je okolica ribnika s centralnim pogledom z otroškega igrišča med večernim koncertom. Sicer pa bo zvok potoval v središče Ljubljane en teden, prenašati ga bodo pomagali tudi ozvočeni kolesarji.

Predvideni učinki projekta:

* Čez dan bo prišlo do zanimivega utripanja med zvokom mesta in zvokom naravnega okolja, ki bo posredovan v “živo” z občasnim posredovanjem že posnetega gradiva. To utripanje bo mogoče občutiti zlasti v mestnem jedru, podnevi, kadar prihaja do občasnih zvočnih utišanj prometa, in zvečer, ko bo zvok mesta nadomestil zvok z betonom in asfaltom pregnane narave.

* Večerni koncert bo svojevrsten poskus zvočnega draženja žab, ki bodo - poleg že določenega glasbenega materiala - tudi vir zvočnega materiala. Tudi tu bo prišlo do svojevrstnega zvočnega utripanja, ki bo podkrepljeno z ustreznim svetlobnim parkom.

*Ob primerni promociji projekta v medijih bi se v mestu ustvaril fluid pozitivnega odnosa do vsega naravnega.

Avtorji in izvedba:

Scenarist in režiser glasbeno-situacijskega dogodka ter avtor glasbenega materiala je Boštjan Perovšek, organizatorja zvočnega okolja Boštjan Perovšek in Miran Brumat, glasbeniki bodo člani skupine za eksperimentalno glasbo SAETA, zvočno gradivo posojajo Prirodoslovni muzej Slovenije, prof. dr. Matija Gogala, dr. Tomi Trilar in Boštjan Perovšek, filmsko gradivo OM produkcija, za sceno in svetlobo bosta poskrbela Fluks in Decibel, d.o.o., iz Nove Gorice.

P.S. In kaj delata ti živalci na koncu zapisa? Samček (levo) dvori samički stenice Tritomegas bicolor in v ta namen spušča vabljive zvoke. Nasploh so stenice izredno nadarjene pevke, zato bodo nastopale tudi pri projektu DOTIK II.

Boštjan Perovšek