Rock katakombe

Washingtonska druščina

Washington D.C.; glavno mesto Združenih držav s stolom ameriškega predsednika v Beli hiši; še bolj znano po črnski večini, ki je že samo zaradi barve kože obtožena visoke kriminalitete v okolišu; v svetu sodobne rockovske glasbe znano po močni, povezani in dejavni glasbeni sceni, ki jo z naše razdalje enačimo z založbo Dischord. Vodijo jo člani skupine Fugazi z Ianom MacKayem na čelu, čigar sporočilo skladbe Straight Edge še iz časov Minor Threat so hard core punkerji po vsem svetu zmotno in radikalno preoblikovali v številne podstruje modernega asketizma, ki imajo z rockovsko glasbo bolj malo skupnega.

Iz zornega kota rockerjev se v Washingtonu vrsto let ni zgodilo nič posebno privlačnega, glasbeniki, polni idej in talenta, so zaradi dolgočasja bežali v bližnji New York in druga ameriška velemesta. Za razvoj lokalnega dogajanja je potrebna vztrajna osebnost, ki je sposobna premagati zaspanost in neperspektivnost okolja. Krušenje tabujev in ustaljenih vzorcev zahteva pokončno držo, washingtonska tla so potrebovala pozitivno energijo. Skladba Straight Edge ni bila le odraz časa, temveč poziv skupine Minor Threat lokalni sceni, naj se zbudi in naredi kaj zase. Šlo je za preoblikovano punk pravilo "naredi sam", ki je v Washington D.C. priletelo z dopisovanjem, izmenjavo idej in s sodelovanjem s številnimi podobno mislečimi po Ameriki, ki so se v začetku 80-ih odmaknili od punk karizme in uporniško udarili z radikaliziranim punkom, poimenovanim hard core. Minor Threat so bili le člen verige, ki je zbudila hard core in na sploh rockovsko dogajanje v Washingtonu. Ian MacKaye je bil še pred to skupino v Teen Idles, eni od pomembnih prelomnic na ameriški sceni preskoka iz punka v hard core, obenem pa je bil ravno njen EP Minor Disturbance prva izdaja založbe Dischord. Ian MacKaye in kolegi založbe niso ustanovili le zaradi svoje skupine, ampak predvsem zato, da bi prijateljem na lokalni sceni odstrli pot do zvočnih izdaj. Okoli Dischorda so se zbrale številne skupine, ki so bile začetnice razcveta glasbenega dogajanja na tamkajšnjem koncu vzhodne ameriške obale. Ob Teen Idles je nujno omeniti še Government Issue, State Of Alert (v kateri je glasbeno pot začel Henry Rollins, ki se je nato leta '81 pridružil Black Flag) in Youth Brigade, ki so bili povod za razvoj washingtonske punk scene. Njihovi prvi EP-ji in nasploh prve izdaje založbe Dischord so bili sredi 80-ih ponovno izdani na skupnem albumu Four Old 7"s. Temu preporodu scene je sledil pravi val, ki smo mu priče še danes. Premik so zaznamovale številne zasedbe, med katerimi naj omenim le skupine, kot so Dag Nasty, Scream, Verbal Assault, Beefeater, SoulSide, ki so z melodičnostjo, spevnostjo in družbeno angažiranostjo prispevale k oblikovanju danes tako imenovanega 'emo cora'.

Za pozitivno vzdušje na washingtonski sceni je bila najbolj odgovorna založba Dischord, ki je z odprtostjo in fleksibilnostjo prispevala k oblikovanju zelo močne in raznolike scene. Od prvega, bolj ortodoksnega, vala hard cora v prvi polovici 80-ih je scena organizacijsko in glasbeno zorela. Dischordu je ob strani venomer stal studio Inner Ear Studios, v katerem je snemala večina lokalnih skupin.

Dobrodelna kompilacija State Of The Union je odličen vpogled v washingtonsko sceno iz druge polovice 80-ih. Tudi v tem času je imel pomembno vlogo Ian MacKaye, ki je s kolegom Guyjem Picciotom iz Rites Of Spring ustanovil ne samo glasbeno pomembno, ampak tudi sicer zelo vplivno skupino Fugazi. Še pred njo je z bratom politično in družbeno agitiral s skupino Embrace, obenem pa je bil kar nekajkrat v stiku z odvisnikom Alom Jourgensenom iz Ministry, s katerim sta delovala v projektu Pailhead.

Številne glasbenike z začetka in s sredine 80-ih še danes najdemo aktivne v drugih skupinah, to potrjuje socializacijski pomen dogajanja, povezanega z založbo Dischord. Beefeater so se konceptualno nadaljevali v Fidelity Jones, ki so sproščenost reggaeja začarali s spiritualno punk core energijo; nadaljevalo se je v podaljšku pod imenom Rain Like The Sound Of Trains, koder so delovali ob basistu Dugu E. Birdu iz omenjenih Fidelity Jones tudi nekateri člani Verbal Assault in SoulSide. Preostala trojica skupine SoulSide je oblikovala danes razvpito skupino Girls Against Boys, ki se je v lovu za uspehom odselila v New York. Člane zasedbe Scream najdemo v skupini Wool, bobnar Dave Grohl pa je obogatel z bobnanjem v Nirvani, medtem ko danes pod imenom Foo Fighters nadaljuje pot s kitaristom Patom Smearom iz legendarne kalifornijske hard core skupine Germs. Za večino naslednic washingtonske scene je značilno, da so ohranile melodičnost, obenem pa se vedno bolj izpostavlja njihovo navdušenje nad angleškim kitarskim vplivom (Gang Of Four). To se je dodobra izkristaliziralo s predzadnjo ploščo Fugazi In On The Killtaker, ki je bila v naših krajih dobesedno spregledana, podobno kot je bilo v 90-ih - po zaslugi kameleonstva tukajšnje scene - zelo radikalno opuščeno zanimanje za tamkajšnjo sceno.

Ogromno število členov te scene je v prvi polovici 90-ih prispevalo k ohranitvi dogajanja, v katerem so se pojavila nova imena, kot so Nation Of Ulysses, Jawbox, Holy Rollers, Circus Lupus in Shudder To Think. V zadnjem času se odpira nova stran washingtonske zgodbe, saj nas Dischord poplavlja s svežimi glasbeniki, ki se skrivajo za imeni, ki bi jim pogojno lahko rekli tudi imena za konec tega desetletja. Med njimi so Trusty, žal že razpadla ženska zasedba Slant 6, BlueTip, Crownhate Ruin, Smart Went Crazy in Branch Manager, nedvomno pa iz množice najbolj izstopa štiričlanska atrakcija z imenom Make Up, v kateri so trije člani že omenjenih Nation Of Ulysses. Make Up so bratska skupina zasedbe Delta 72, saj sta obe nastali iz glasbenega projekta The Cupid Car Club, ki mu je bil osnovni cilj oživljati lokalno sceno. Make Up so nova velika stvar iz Washingtona, saj prinašajo na površje duha tega mesta, a vendar dihajo tudi zelo samosvojo izraznost, ki se naslanja na gospel in yeh yeh. Lani, v enem samem letu torej, so izdali kar tri albume, dva koncertna in enega studijskega. Ob omenjanju vseh novih imen washingtonskega prizorišča ne moremo mimo dejstva, da so tudi te skupine večinoma vezane na založbo Dischord in da jih večina snema v omenjanem Inner Ear Studios, v katerem ekipa že od nekdaj dela pod taktirko Dona Zientera in Teda Niceleyja, ki sta tudi najbolj zaslužna za tako ostro razpoznaven zvok skupin iz Washingtona.

BIGor

IZBRANA DISKOGRAFIJA:

BEEFEATER - House Burning Down (Dischord, 1986)

FIDELITY JONES - Piltdown Lad (Dischord, 1989)

FUGAZI - Fugazi (Dischord, 1988)

FUGAZI - Repeater (Dischord, 1990)

GIRLS AGAINST BOYS - House Of GVSB /touch and go, 1995/

THE MAKE-UP - Destination:Love (Dischord, 1996)

MINOR THREAT - Complete (Dischord, 1988; cd izdaja)

RAZLIČNI (Teen Idles, S.O.A., Government Issue, Youth Brigade) - Four old 7"s (Dischord, 1985)

RAZLIČNI - State of the Union (Dischord, 1988)