Letnik: 1996_97 | Številka: 7 | Avtor/ica: Dario Cortese

DESCENDENTS

Everything Sucks

(Epitaph/Nika, 1996)

Recept, kako prelisičiti čas: odloži vse, kar počneš, in se loti česa popolnoma drugačnega ter se nato ob primernem preblisku spet loti odloženega - kar koli je že to, četudi lastno življenje. Bo držalo: skoraj originalna zasedba Descendents je spet v akciji! Ko je pevec Milo Auckerman pred desetimi leti odložil mikrofon in se spet posvetil mikrobiologiji (v tem času je že doktoriral), je ostala trojica z novim pevcem neumorno igrala dalje kot All. In potem - ustvarjalni preblisk ali preprosto dovolj znanosti - in Milo je spet v bendu. Morda gre zahvala za to, da lahko spet poslušamo Descendents, prodoru punka v etablirane glasbene vode in s tem revitalizaciji glasbe, katere pomembni akterji so bili prav Descendents. Nekoliko mutirano sosledje dogodkov se je tako obrnilo v prid vsem, ki so (smo) prisegali na melodični kalifornijski hard core - v originalu, seveda. Milo Auckerman je vsekakor original, brez katerega ni Descendents, in zagotovilo, da po desetletnem premoru bend zveni tako, kot bi med ploščama All in Everything Sucks minilo le običajno leto. Nova plošča Descendents tako brez vsakega zapletanja nadaljuje tam, kjer so Descendents pred desetletjem začasno zaključili. Skupina novo glasbo izdatno podpre še s kofeinizirano energijo svojih najboljših časov in 15 komadov skupaj z bonus instrumentalom odpraši v pol ure. Kako prelisičiti čas II.: v teh tridesetih minutah je zgoščeno toliko iskrene, neposredne in preprosto dobre melodične glasbe, da se zdi čas vsaj še enkrat daljši - predvsem zato, ker po prvem poslušanju plošče spet pritisneš "play," da bi še enkrat poslušal glasbo, v kateri nič ne manjka in ni nič odveč. Tako kot dosedanje izdaje Descendents je tudi nova plošča koncentrirana glasbena motivacija za preživetje v tem konfuznem svetu. Zelo preprosto: Descendents se ne ozirajo na to, da je glasba, ki jo igrajo, danes več kot popularna. Ne, Descendents igrajo sebe - so to, kar igrajo, in igrajo to, kar so.

Dario Cortese