Letnik: 1996_97 | Številka: 7 | Avtor/ica: BIGor

HIC ET NUNC

Lava

(FV Music, 1997)

Ni hujšega, kot pisanje o plošči skupine, ki te z godbo vedno znova sleče do golega in se ji predajaš z najstniškim navdušenjem. Hic Et Nunc me razgalijo s pozitivno in svetlo energijo, ki žarči iz njihovega instrumentalnega mozaika. Le s težavo jim najdeš referenco, so ena najbolj samosvojih in zaokroženih domačih skupin, to mnoge ovira pri uživanju njihove glasbe. S prvencem so prepričljivo pokazali, da so zrela skupina, ne gre pozabiti, koliko časa so se ogrevali zanj. Samo leto in pol kasneje smo dočakali njihov drugi album, ki je nov dokument njihove odločnosti. Skupina se je spopadla s številnimi težavami in zapleti, ki so skoraj preprečili izdajo tega izdelka, vendar je prav predanost delu pripomogla k dokončni realizaciji drugega albuma. Z njim so dodelali vizijo rocka, niti za korak niso odstopili od zastavljene poti - sledijo svoji želji po rockanju. Ne skrivajo navdušenja nad bluesom in psihedeličnim eksperimentiranjem, ki ga vodi tekoč, močan ritem, ki brez svetlega navdiha ne bi imel moči. Ravno navdiha pa peti, zunanji človek ni znal ujeti in razporediti. Zapostavil je najmočnejši adut skupine - prepletenost in vihravost instrumentalnih aranžmajev je podredil vokalu. Lava je nekoliko ponesrečen sklep nekega ustvarjalnega obdobja skupine, vendar pozitivne vibracije vlivajo energijo, da po ne enkratnem poslušanju le zavržeš producentsko bundo ter vse pomisleke in pripombe, ki nam tako z lahkoto pridejo na jezik ravno na račun domačih skupin. Brez prepotentnosti in predvsem sproščeno se je treba spustili v svet Hic Et Nunc, ki kuhajo glasbo brez primere in ki se morajo čim prej predati novi avanturi: novemu albumu.

BIGor