RAZLIČNI IZVAJALCI

Tri leta Druge godbe II.

(Druga godba, 1997)

Končno! Po skoraj desetih letih, odkar so nas drugogodbaši razveselili z dvojno kaseto in s posnetki s prvih treh festivalov, je končno izšla plošča (refleksi Ministrstva za kulturo, ki je naposled le sofinanciralo izdajo nosilca zvoka, so pač očitno počasni), na kateri najdemo še en triletni pogled na dogajanje na naj naj naj festivalu pri nas. O pomenu tega festivala, ki trmasto ostaja malodane edina priložnost, ko se je mogoče v nekaj dneh glasbeno "sprehoditi" od Južne Amerike do Sibirije in od Bretanje do Afrike ter ob tem kot za šalo preskakovati tudi mentalne in slogovne pregrade, seveda nima smisla izgubljati besed hvale. Posebej je treba poudariti, da Druge godbe razgledi po širnem svetu nikoli niso opijanili, saj je vsa ta leta afirmativno predstavljala tudi domačo preporodno ljudsko in drugo "drugo" godbo. (Takšna kombinacija "tujega" in "domačega" je, tega ni mogoče spregledati, tudi najučinkovitejše zdravilo proti naraščajoči podalpski ksenofobiji.)

Stalni obiskovalci Druge godbe seveda vemo, da so organizatorji festivala že od samega začetka zmeraj skrbeli za dokumentiranje dogajanja na odru, vendar smo lahko slišali posnetke s trakov le ob posebnih priložnostih na Radiu Študent in Radiu Slovenija (nekatere dogodke je dokumentirala in predvajala tudi Televizija Slovenija). Žal ta občasna predvajanja posnetkov ne morejo nadomestiti shranjenega spomina, ki si ga lahko po kapljicah obujamo ob poslušanju plošč iz lastne diskoteke.

Funkcija takšnih kompilacij je dvojna: na eni strani gre za promocijo festivala samega, na drugi strani pa tudi za promocijo glasbenikov in zasedb, ki jih najdemo na takšnih kompilacijah. Izjemna raznolikost (ter navdušujoča kvaliteta samih posnetkov) zvočnega gradiva je prvi adut pričujoče kompilacije. Ni pa edini. Šele na nekaterih posnetkih se pravzaprav zavemo, da je ljubljansko občinstvo sicer po svoje zahtevno, vendar obenem tudi neverjetno neposredno in stimulativno. S spontanimi odzivi (aplavzi in plesom) je občinstvo nekakšen nevidni, dodatni "glasbenik", zaradi katerega je Druga godba pravzaprav to, kar je.

Tako kot je vsaka Druga godba praznik, je velik praznik tudi plošča, na kateri nas še enkrat navdušujejo Sainkho Namchylak, Tolovaj Mataj, Bagad Kemperle, Wutu Wupatu, Sierra Maestra, Okay Temiz Magnetic Band (še bi, še!), Tavagna, Oumou Sangare, Lolita, The Mike Westbrook Orchestra - Big Band Rossini, Toto la Momposina, Gianni Gebbia, Black Umfolosi in Huun-Huur-Tu. Nepogrešljiva izdaja!

Rajko Muršič