2227 in JITTERBUGS

Gala hala, Metelkova, april 1997

Tokratni nastop ljubljanske zasedbe 2227 ni spremljal izida albuma ali kakšnega novega izdelka skupine, ampak je bil le nastop v prestolnici med njihovim trenutnim križarjenjem po slovenskih tleh. Vendarle pa je ta nastop vseboval zanimivost, če ne kar novost za ljubljanski živelj, saj se mu je predstavil novi, šesti član skupine s klarinetom oziroma saksofonom med zobmi. V dialogu z violino je pravi antipod vsemu tistemu, kar izvaja instrumentalna trojka, saj se nežno bori z močnim. V tej borbi ni zmagovalca, saj je skupina prava organizacija zvoka, ki se je od šablonskih hard core motivov še bolj oddaljila in močnemu balkanskemu zavijanju dodala improvizacijsko žlico, in to skupino postavlja še stopnico višje. 2227 so se z lastno noto samorazgrajevali in na novo postavljali igro na trde temelje, to me je prepričalo, da imamo v naši prestolnici opravka s skupino, ki je na tem koncu Evrope ali pa morda kar v vsej njeni širini in dolžini med najboljšimi. Nastop nam jih je približal v zahtevni, težki barvi, vendar polni tiste energije, ki privlači raznoliko publiko, to se je pokazalo tudi na samem koncertu. Nad početjem 2227 ne moreš zamahniti z roko, saj so silno prepričljivi - scensko in zvočno - ter znajo premagati skoraj vsako oviro, ki se jim nepoklicana postavi na progo.

Kot predskupina je nastopila njihova prijateljska kompanija iz Vidma, italijanska zasedba Jitterbugs, ki je v zadnjem mesecu že v drugo nastopila na Metelkovi. To je bila kulminacija sodobnih rockovskih zvokov, ki jih člani skupine ne le redno konzumirajo, ampak so jih dodobra prežvečili. Skoraj že pretirano naslanjanje na vzornike in njihov vonj ne dopuščata skupini, da bi izbruhnila iz sebe tisto, kar se kali pod njenim tkivom. So uigrani, so natančni, vendar jim manjka tiste notranje spontanosti, ki bi jih potegnila iz mraka zazrtosti in naredila njihovo živo godbo prepričljivo in predvsem samosvojo.

BIGor