NE ŽDALI 6 K PASSA

Po Sloveniji, april/maj 1997

Ne Ždali in K Passa na prvo poslušanje sicer nimajo nič skupnega, razen to da so oboji po duši rockerji in da se radi klatijo po Sloveniji. Tako sem Ne Ždali ujel v Krškem, K Passa pa v Ljubljani, čeprav je bilo kar nekaj mest, ki so gostila ene ali druge.

Krčani in drugi Posavci so morali Ne Ždali pričakati na vrtu gostilne Komočar (le Ne Ždali so preprečili ozebline). Da se mora organizator koncertov v Krškem sredi mraza zatekati v gostilniški vrt, je seveda škandal brez primere (v Krškem stoji ogromen kulturni hram, ki služi visoki kulturi po okusu očitno doživljenjskega direktorja) in dokaz, da so trenutni oblastniki v Krškem popolnoma izgubili orientacijo in stik s svetom. Le kaj drugega je ignoranca neodvisne kulture?

No, rože na vrtu Komočarjevih so tokrat kljub mrazu zacvetele. Kako ne bi, ko pa so estonski Rusi morali oslabljeni brez bobnarja toliko več vložiti v nastop. Neždalijevska običajna neobičajnost je tako pridobila še kanček več inventivnosti v njihovem prepoznavnem zvočnem mozaiku, kjer je cepitev in ponovno sestavljanje prav tako zanimivo in duhovito kot standardna rockovska oblika z »rusko« spevnostjo. Sedaj čakamo na Pollo'd Oro ali skupni projekt Ne Ždali z ženskim Billy Tipton Memorial Saxophone Quartetom.

K Passa so veseljaki britanskega tipa, to pomeni, da je število zaužitih alkoholnih kapljic sorazmerno številu odigranih not. Več je prvega, več je drugega. Seveda se malo hecam. Dejstvo je, da K Passa popolnoma obvladajo zgradbo nastopa, saj muzika vedno bolj potegne in doživi vrhunec prav na koncu in v dodatkih. Srečna okoliščina za zamudnike, ki jih je bilo na nesrečo organizatorjev več kot so si želeli. Sicer pa je glasba K Passa moderni britanski folk rock, ki na trenutke celo spominja na kakšne švedske Hoven Droven, vsaj takrat ko sta v ospredju »metalca« kitarist in bobnar, ki pa pravzaprav nenehno spodbujata ostale, da jima sledijo. Predstavljajte si, kako hiter mora biti kolesar, da ujame Harleya Davidsona. Članom skupine K Passa uspe ravno to. Zato Blues Explosion še zdaleč ni bila edina glasbena eksplozija v Ljubljani tisti teden. Škoda je le, da smo redki, ki to vemo.

Bogdan Benigar