Urbana črnina

Gangsterji vrtijo svet

Pravi naslov komada zasedbe Westside Connection, ki je v zadnjem času ena redkih skupin, ki se še vedno jasno in glasno deklarira za gangsta rap. Manjših, ne toliko razvpitih, skratka underground hardcore gangsta rap zasedb je sicer še vedno veliko, a tisti, ki so bili mega playerji v tem špilu, se umikajo. Bodisi na oni svet bodisi v zapor ali pa v pozitivne vode. Ice T nam je sicer v intervjuju, ki ga lahko preberete v tej številki, zatrdil, da bo gangsta rap živel naprej, v to sploh ne dvomimo. A njegov vpliv na celotno dogajanje v svetu šov biznisa kopni. Kaj torej gangsta rap je in kaj se z njim dogaja, da se sprašujemo o njegovi prihodnosti?

Najprej o samem pojmu gangsta rap. Skovanka se je rodila na ameriškem zahodu, ko so mladiči iz geta začeli na rap sceno uletavati z besedili, ki so opisovala dogodke iz življenja mladinskih losangeleških uličnih tolp. Pionirji hude besede, ki ji nekateri pravijo tudi hard core rap, so Niggers With Attitude, multi star ekipa, katere poganjki še danes sestavljajo jedro kalifornijske hip hop scene. Ne pozabimo še na našega intervjuvanega gosta, Ice T-ja, ki je prav s komadom 6 In The Morning polagal temeljni kamen bodočim trdokožnim klepetačem. Vprašanje, ki se je ob gangsta rapu pojavljalo pri fanih in pri nasprotnikih, je seveda vprašanje o resničnosti, v nekaterih primerih celo verjetnosti povedanega. Izvajalci so pred fani vseskozi prisegali na reality, ob napadih pa so se izgovarjali na fiktivnost, češ da tudi Marlon Brando in Al Pacino nista kriminalca samo zato, ker sta imela takšni vlogi.

Ta večni kontradiktorni twist se pojavlja še danes, dobil pa je novo razsežnost, ki so mu jo dodali predvsem kulturno sociološki teoretiki. Oralna tradicija je bila v črni skupnosti prisotna že v pradomovini današnjih Afroameričanov. Vsaka vaška skupnost je imela glasnika, ki je potoval in prenašal novice med posameznimi vasmi. Ob tem je seveda zadeve malce literarno oplemenitil, zato da so bile štorije bodisi prepričljivejše bodisi zanimivejše. Tako naj bi bilo tudi s sodobnimi glasniki, rapperji, ki glas svoje ulice, prijateljev, ganga z rapom nosijo navzven, v druge svetove. Zgodbe naj bi temeljile na resničnih dogodkih, ki jih je doživel sam rapper ali pa jih je slišal od prijateljev, šokantne podrobnosti pa so namenjene predvsem zbujanju pozornosti.

Gangsta/hardcore rap je bil vseskozi pod udarom desničarskih organizacij (ki so v njem videle dokaz popolnega propada moralnih vrednot in najhujšega zastrupljevalca pridne in pobožne ameriške mladezni), policije (ki ji je rap pomenil potencialno nevarnost združevanja številne črne mladine v ogromne, težko uničljive gange) in ameriške vlade (ki ji je bilo opisovanje popolnega razsula socialnega in šolskega sistema ter infrastrukture trn v peti predvsem v predvolilnih obdobjih, ko je pomemben vsak glas, tudi črn). Kljub vsem prizadevanjem za zatrtje te veje glasbe se črni pobje niso dali, nasprotno, globalizacija pop kulture in aferaštvo sta jim prinesla popularnost in dobre prodajne rezultate širom po svetu. V jeznem uporniku se pač lahko prepozna veliko velemestnih mladincev od vsepovsod.

Zadeve so se še posebej zaostrile pred tremi leti, ko je prišlo do navideznega prekrivanja realnosti in rap komada. Snoop Doggy Dogg, ki je takrat prodajno eksplodiral z izvrstnim prvencem Doggystyle, je moral skupaj s svojim bodyguardom sesti na zatožno klop, obtožnica pa ju je bremenila umora v drive-byu. Sodišče je sicer po dolgem času Snoopa in njegovega prijatelja oprostilo, saj naj bi šlo za streljanje v samoobrambi, a senca na gangsta rapu je le ostala, čeprav se na prodajnih rezultatih to ni kaj prida poznalo.

Največji imperij, zgrajen na gangsta rapu, je (bila) založba Death Row kontroverznega nekdanjega "footballerja" Mariona “Suga” Knighta, ki je s sicer izvrstnimi, a za mnoge sumljivimi poslovnimi potezami in s pomočjo izvrstnega producenta in lovca na talente Dr. Dreja ustvaril pravo entertainersko trdnjavo, ki je letno obračala devetštevilčne dolarske zneske. Imperij se je začel sesuvati z odhodom Dr. Dreja in s smrtjo Tupaca Shakurja. Zadeve so se še poslabšale letos, ko je bil Suge zaradi kršenja pogojne kazni obsojen na devet let zapora, v tem času pa tudi ne sme biti na noben način vpleten v poslovanje založbe Death Row. Idejni poraz vrednot največje gangsta rap založbe pa je pozitiviziranje edinega preostalega Death Rowovskega zvezdnika Snoopa Doggy Dogga. Po sodbi, ki je sledila nedovoljeni posesti orožja, je bil Snoop namreč prisiljen 150 ur delovati v kampanji za zmanjševanje nasilja in promocijo nenošenja orožja ter nenasilnega reševanja konfliktov.

Zadeva ga je očitno tako zagrabila, da je tovrstne vrednote začel promovirati tudi sam. Skupaj s Chuckom D-jem in Kool G-Rapom se v organizaciji Farrakhanove Nation Of Islam odpravlja na pozitivistično turnejo Stop The Violence. Poleg tega se je javno pobotal z zakletim nasprotnikom, celo sovražnikom, Seanom “Puffom” Combsom, ki je na vzhodu gradil Death Row look-a-like imperij Bad Boy. Tovrstne zadeve podpira večina hip hop medijev, prav tako kot pozdravljamo tudi zakopavanje bojnih sekir in že malce dolgočasnega zmerjanja med zahodnimi in vzhodnoobalnimi nakladači.

Gangsta rap ima po Ice T-jevih besedah prihodnost vse, dokler se bo dogajal gangsterizem na črnih ameriških ulicah. Se pa bo zadeva po mojem mnenju vedno bolj nagibala k fikciji, in to je navsezadnje tudi prav. Svoje 'egote' in svojo real-to-the-street pa naj pobje sprobavajo in dokazujejo na mikrofonih, ne pa s pištolami.

Napo-Lee-Tano