Letnik: 1996_97 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Nikolai Jeffs

JESUS ALEMANY’S CUBANISMO

Malembe

(Hannibal, Rykodisc/Nika, 1997)

Jesus Alemany, nekdanji trobentač Sierre Maestre, se je s prvo solo ploščo Cubanismo zapisal v anale latino jazza in world music scene, kajti Cubanismo je s svežino, polnostjo in kompleksnostjo prevzela marsikatera ušesa. Tudi zato, ker je plošča premagovala meje med glasbeniki na Kubi in onimi, ki so se odločili delovati v diaspori. Sedaj se je Alemany vrnil z isto zasedbo in dokazal, da je zmožen nadaljevati v enako bliskoviti in izostreni maniri. Tako plošča Malembe prinaša podobno - nikakor neiztrošeno (!) - formulo kakor Cubanismo: latino jazz ostaja prikovan (morda malo neprimerna beseda glede na kontekst) na plesno bazo, med visoke glasbene oblike se mešajo popularni žanri, in to daje plošči svojevrstno (a zelo pretanjeno) hibridno formo, ki marsikateremu ušesu ostaja tuja.

Ta mešanica visokih in popularnih oblik je seveda glavna značilnost kubanske jazzovske godbe in eklektičnost, ki iz nje sledi, osnovno vodilo nekaterih največjih kubanskih jazzovskih skupin (npr. Irakere). Tako je podobno pot ubral Orlando Maraca Valle (nekdanji flavtist Irakere) na plošči Havana Calling - med jazzovskimi izleti je k petju pozval brata Yumurija, ki je na Kubi zelo popularen salser. Maraca igra tudi na Malembe in ob kopici drugih vrhunskih glasbenikov (npr. Alferdo Rodriguez na klavirju, Tata Guiness na tolkalih) najdemo pečat omenjene forme, kajti na plošči poje popularni salser Rojitas. Seveda ima formula svoje pomanjkljivosti - eksperiment je minimalen in možen samo v kubanskih žanrih, eklektičnost prav tako. Zavoljo tega lahko pričakujemo, da bo naslednja zgoščenka spod Alemanyjevih prstov ponudila povsem drugačen pogled v njegovo glasbeno kreativnost.

Nikolai Jeffs