Letnik: 1996_97 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Jane Weber

CHRIS JONES

Blinded By The Rose

(Strictly Country Records, 1995)

Evropske založbe že dalj časa uspešno tekmujejo z okornimi ameriškimi glasbenimi moguli in občinstvu pomagajo odkrivati neznana in neodkrita poglavja ameriške glasbe. Med zanimivejšimi založbami je tudi nizozemska Strictly Country Records, ki uspešno skrbi za zakladnice Santiaga Jimeneza mlajšega, Charlieja Louvina in drugih še živečih legend, izdaja pa tudi albume nadobudnih izvajalcev, ki jih ameriške založbe zaradi nekomercialnosti verjetno raje ne bi.

Chris Jones je ljubiteljem bluegrassa razmeroma znan kitarist, pisec pesmi in pevec, saj je snemal in nastopal z Vassarjem Clementsom in s tako pomembnimi skupinami, kot so Weary Hearts, The Lynn Morris Band in The Special Consensus, večkrat pa je stopil celo na oder razvpitega Grand Ole Opryja, kamor so ga povabili Laurie Lewis, brata Whitstein in drugi. Leta 1995 je ustanovil skupino The Night Drivers in z njo posnel odlično ploščo Blinded By The Rose. Zelo zanimiv je predvsem repertoar na njej. Chris Jones je namreč napisal polovico pesmi - med najlepše sodi naslovna skladba - in mednje uvrstil še nekaj sijajnih priredb, med katerimi gre omeniti tradicionalno skladbo John Henry in odlično priredbo pesmi Merla Haggarda z naslovom House Of Memories. Vsakega ljubitelja bluegrassa bodo presenetile in prepričale tudi občutene vokalne izvedbe, ki spominjajo na tradicijo bratov Stanley, s posebno toplino pa tudi na bolj countryjevsko tradicijo Bakersfielda in tako tudi na country rock, kakršnega sta pela Gene Parsons in Rick Roberts.

Z glasbo Chrisa Jonesa se boste lahko kmalu seznanili tudi na koncertu, saj bo ta simpatični pevec 1. julija nastopil v klubu Kapitana Kljuke v novogoriški Perli, dan pozneje pa še v studiu 14 Radia Slovenija. Koncert boste lahko slišali tudi v neposrednem prenosu na drugem programu nacionalnega radia. To bo še ena priložnost za srečanje z manj znano glasbeno tradicijo bluegrassa, ki je tudi po smrti Billa Monroeja še kako živa.

Jane Weber