Letnik: 1996_97 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Nikolai Jeffs

MARACA Y OTRA VISION

Havana Calling

(Qbadisc, 1996)

Orlando “Maraca” Valle je bil flavtist pri Bobbyju Carcassesu, Emilianu Salvadorju ter skupini Irakere. (Tri reference, ki so definirale sodobni kubanski latino jazz ter institucionalizirale njegovo eklektičnost ter odprtost...) Njegov brat Yumuri je eden največjih salserjev na Kubi. (Referenca iz polja popularne glasbe.). Maracova prva plošča Formula Uno je bila na Kubi razglašena za najboljšo latinojazzovsko ploščo leta 1995. (Točka torej, od katere začne Maraca sam definirati kubanski latino jazz.) Maraca je tudi produciral ploščo Pasaporte dveh legendarnih tolkalcev, Tata Guinesa in Miguela Ange Diaza, na kateri se rumba meša z bigbandovskim sonom... (Plošča je dobila nagrado kubanske založbe Egrem za najboljšo ploščo leta 1994...) Ali je potrebno še kaj dodati? No, in ni hudič: za ploščo Cubanismo (ki je bila za nekatere pisce Muske - med njimi je tudi avtor teh vrstic - najboljša plošča leta) Jesusa Alemanyja je Maraca napisal in aranžiral tri skladbe...

Skratka - glede na vse povedano je leta 1966 rojeni Maraca človek, čigar glasbe se ne sme preslišati. In res: prva plošča, ki jo je Maraca posnel s svojo skupino Otra Vision, se zapisuje v serijo zares velikih plošč latino jazza, ki jo je odprl Alemany in nadaljeval Alfredo Rodriguez s Cuba lindo. Tako Havana Calling ponuja podobno formulo kot pravkar omenjena - na plošči je zbran cvet kubanske glasbe (ne samo brat Yumuri, temveč tudi Anga, da velikih rumberosov Los Munequitos de Matanzas in Lennyja Picketa na altovskem saksofonu - slednji, seveda, prihaja iz Severne Amerike - niti ne omenjam). To je seveda latino jazz mlade generacije v najmočnejši obliki - inovativen, a tudi tradicionalen, odprt za vplive tako popularne glasbe kot tudi afriških izvorov. To mu tudi daje poseben zvok, ki zadosti razmišljujočega poslušalca in lahkotnega plesalca. Kot smo zapisali nekje drugje - Kuba je glasbena velesila!

Nikolai Jeffs