Letnik: 1996_97 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Dario Cortese
NIKOLA PAROV
Kilim
(Hannibal/Nika, 1997)
Meja ni več. Če so se politične meje vzhodne Evrope nekoliko sprostile, so glasbeni valovi že davno pljusknili čeznje in se razširili, kamor koli jih je le neslo. V vedno manjšem svetu postaja glasba vedno obširnejša, o tem priča tudi najnovejša izdaja bolgarskega multiinstrumentalista Nikole Parova. Glasbenik, ki od desetega leta živi na Madžarskem, je po dveh desetletjih glasbenega delovanja znan kot ena ključnih oseb glasbenega sveta sodobne folk glasbe. S skupino Zsaratnok je izdal več plošč, posnel več solo albumov ter ves čas ustvarjalno raziskoval tradicionalno glasbo in instrumente vzhodne Evrope. Pred dvema letoma je produciral ploščo Kismet Marte Sebestyen in tudi igral večino instrumentov. Kot odmev na njuno sodelovanje je pri založbi Hannibal izšla tudi kompilacija najboljših posnetkov priznane pevke Muzsikas. Glasba na plošči Kilim se iz balkanskih korenin razširja daleč na zahod proti keltskim vplivom ter mimogrede pritegne elemente jazza. Končni zvočni učinek je zato izrazito svetoven ali vsaj panevropski, izzivalno originalen, raznolik in poslušljiv. Podobnih kakovostnih atributov bi se še našlo, vendar jih Kilim niti ne potrebuje. Tako kot se z dobro glasbo rado zgodi, ne potrebuje besed, da bi prepričala. Osem skladb, pretežno instrumentalov, plošče Kilim se z raznolikimi ritmičnimi vzorci in melodijami razširja v sodobnem glasbenem prostoru, kjer si kljub vedno večjemu številu "world" amalgamov izbori lastno mesto. "File under..." Jazz? World? Sami vprašaji, natančnega odgovora ni. Le kompakten splet glasbe Nikole Parova z izrazitimi balkanskimi etno vplivi, mehkimi liričnimi prehodi težko določljivega izvora in z občutkom širne zvočne svobode, ki jo nudi le življenje v več glasbenih resničnostih hkrati. Ampak "več" ni prava beseda. Meja ni več, različni zvočni svetovi živijo vzporedno, vsak enako resničen in v komuniciranju z drugim. Zdi se, da je potrebna le dobra taktirka, da "uglasi" to različnost ter jo združi v edinstven splet ritmov in melodij. Prosim: mojster Nikola Parov.
Dario Cortese