PROYECTO UNO

New Era

(H.O.L.A., 1996)

New Yorški Proyecto Uno so ena tistih skupin, pri katerih bi lahko rekli, da je hip hop neke vrste jazza, pa ne zato, ker bi bile njihove osnovne jazzovske, temveč zato, ker je hip hop postal tako široko polje, da vse, kar je vrženo vanj, dobi svoj dom. Tako se hip hop izogiba strogim klasifikacijam, definicijam, fiksacijam: išče streho nad glavo - ne pa kapljanja na glavo... Tako kot jazz. (Resno - kaj pa sploh je jazz? Mimogrede - še najbolje bi ga definiral Louis Armstrong, češ, da je človeška glasba, ker pač: ali je kdo že kdaj slišal konja igrati trobento?) Proyecto Uno so pač še en izraz tega v polju hip hopa, kajti igrajo njegovo merenguezirano varianto. Tako se med trde ritme črne severnoameriške hip hop urbanosti mešajo razni latino zvoki dominikanskih, kubanskih in drugih izvorov... Pa še to ni dovolj - vmes se znajde še kakšen diskoidni riff sedemdesetih let... Zavoljo tega so Proyecto Uno bricoleurji: v nasprotju z inženirji popularne glasbe, kjer ima vsak problem svojo linearno rešitev, bricoleurji ustvarjajo iz improviziranih drobcev, prevzetih iz neštetih vetrov; poprej navidezno trdne kategorije žanrske, rasne, nacionalne in jezikovne identitete (Proyecto Uno namreč mešajo španščino z angleščino) razpadajo pod pritiskom difuzne kreativnosti. Res je, da Proyecto Uno želijo uglasbiti moderno glasbeno “latinos” ideniteto, a ker velikodušno in odprtih rok jemljejo iz najbližjega okolja vse, kar je pri roki na poti k uresničitvi projekta, ne moremo reči drugega, kot da je ta identiteta vključujoča in ne izključujoča. New Era nedvomno ruši običajne predstave o latino godbi, razširja njene meje in nas spomni na čas sedemdesetih let, ko je bil prav New York središče inovacij znotraj nje.

Nikolai Jeffs