Letnik: 1996_97 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

RAZLIČNI IZVAJALCI

Chiapas

(Polygram, 1996)

Chiapas je zgovoren naslov CD plošče, ki jo je posnela skupina petnajstih različnih latinskoameriških glasbenikov. Gre namreč za humanitarni projekt, saj so vsa sredstva, ki jih bodo zbrali s prodajo plošče, namenjena "za izboljšanje življenjskih pogojev Indijancev v mehiškem Chiapasu".

V ozadju je seveda še marsikaj drugega. Boljše pogoje za življenje potrebujejo tudi mnogi drugi Indijanci iz Latinske Amerike, toda dejstvo je, da so oči vsega sveta že nekaj let pozorno usmerjene ravno v mehiško državo Chiapas, kjer "neozapatisti" pod vodstvom vedno bolj legendarnega in mitološkega Subcomandanta Marcosa bijejo dejanski, a tudi medijski boj z zvezno mehiško vlado. Subcomandante Marcos je pred začetkom upora v Chiapasu zarisal popolnoma nove meje današnje latinskoameriške gverile. Preden so namreč tamkajšnjim Indijancem razdelili stare puške, so se gverilci opremili z računalniki, mobilnimi telefoni, si postavili stran na Internetu in do potankosti poskrbeli za medijsko podobo. Zato danes Subcomandante Marcos v javnosti nastopa s prekritim obrazom in z zastarelim mitraljezom na hrbtu, toda ob tem ima na vidnem mestu mobilni telefon in mikrofon, pripet na obrazu, tako kot vse več rockerjev na odrih.

Če k vsemu temu dodamo, da na jug Mehike stalno odhajajo medijske osebnosti, da bi se slikale z Marcosom (tja so med drugimi že odšli igralec Edward James Olson, režiser Oliver Stone, Mitterandova vdova Danielle in soborec Cheja Guevare Regis Debray), potem je izid plošče Chiapas logično nadaljevanje te vojne, ki je predvsem medijska in za katero je vse bolj jasno, da jo je vlada v mehiški prestolnici že izgubila.

V glasbenem projektu Chiapas nastopajo najbolj znani latinskoameriški glasbeniki. Iz Argentine recimo Mercedes Sosa, Leon Gieco, Fito Paez, Charly Garcia, Divididos, Andres Calamaro, Illya Kuryaki and The Valderramas in Los Guarros. Brazilijo zastopajo Paralamas, Čile skupina Los Tres, naslednja močna delegacija je seveda iz Mehike, od koder prihajajo Cafe Tacuba, Maldita Vecindad, El Tri in Serpiente Sobre Ruedas (pri tej gre za ad hoc skupino najslavnejših mehiških rockerjev, ki so se zbrali posebej za to priložnost).

Nedvomno je osrednje sporočilo plošče skrito v skladbi z naslovom La Dignidad Rebelde (Uporno dostojanstvo), ki jo izvaja El Sup, ki ni nihče drug, kot ravno Subcomandante Marcos. Gre namreč za posnetek enega od Marcosovih govorov, v katerem med drugim pravi: "Rodili smo se ponoči, v noči živimo in ponoči bomo umrli. Toda jutri bo prišla luč za vse, tudi za tiste, ki danes jočejo v noči in jim ne priznavajo pravice do dneva. Za tiste, ki jim kot darilo prinašajo smrt in jim prepovedujejo življenje. Mi hočemo luč za vse." Marcos potem nadaljuje, da vlada sedaj kot prihodnost ponuja le smrt, in govor zaključi z besedami: "Tukaj smo. Smo uporniki z dostojanstvom. Pozabljeno srce naše države." Besedilo je podloženo z glasbo argentinskega glasbenika Javierja Calamara, ki je sicer tudi producent CD-ja.

Glas in sporočila Subcomandanta Marcosa se pojavljajo tudi v nekaterih drugih posnetkih. Argentinski hard rockerji Los Guarros so posnetke njegovih govorov vključili v skladbo Alabada Sea La Sangre Latina (Vso čast latinski krvi), poleg tega se Marcos oglasi še po koncu skladbe, ki jo izvaja Mercedes Sosa, ko je Javier Calamaro njegove besede podkrepil z avtentičnimi zvočnimi posnetki narave iz Lacondonskega pragozda v Chiapasu, torej krajev, kjer se skriva Marcos z gverilci. Argentinec Leon Gieco pa je sam zapel nekaj Marcosovih verzov.

Plošča Chiapas je konec lanskega leta najprej izšla v Argentini, maja letos pa so jo ponatisnili še v Mehiki, Španiji, ZDA in celo v Izraelu ter na Japonskem. Propagandno akcijo spremljajo še video posnetka La Dignidad Rebelde in reportaža o stanju v Chiapasu.

Zanimivo je, da se na plošči nikoli ne pojavita konkretni imeni Subcomandanta Marcosa in Zapatistične vojske narodne osvoboditve (EZLN), poleg tega je jasno navedeno, da je denar od prodaje namenjen izboljšanju življenjskih pogojev Indijancev v Chiapasu. Tudi sami glasbeniki se v besedilih niso šli politične propagande. Še najbolj neposreden je bil Leon Gieco, ki na koncu tudi vzklikne Viva Chiapas, vsi drugi pa so se lotevali tem o revščini, marginalcih in razlikah med bogatimi in revnimi. Fito Paez je, recimo, skladbo naslovil Fuerte Apache, to je ime enega najbolj revnih predelov Buenos Airesa, v katerem ravno zaradi tega vlada nebrzdan kriminal. Mercedes Sosa pa v čudoviti skladbi Sobreviviendo avtorja Victorja Heredie poje o ljudeh, ki se iz dneva v dan prebijajo skozi življenje.

Velike zvezde mehiškega rocka La Maldita Vecindad so čutili potrebo, da na ovitku plošče, za katero že tako ni nobenega dvoma, koga podpira, še posebej izpostavijo, kako skladbo La Tormenta (Vihar) posvečajo Indijancem v Chiapasu z željo, "da preživijo vihar".

Precej bolj neposredni so bili glasbeniki v izjavah za medije, kjer okrog Marcosovega imena niso več ovinkarili. Andres Calamaro je v venezuelskem dnevniku El Universal izjavil, da je njegova skladba napisana ravno za Subcomandanta Marcosa, Herbert Vianna iz skupine Paralamas pa je dejal, da pri projektu sodelujejo zato, ker ni politične, temveč v prvi vrsti humanitarne narave. Javier Calamaro, ki si je vse skupaj zamislil, pričakuje, da bodo prodali okoli dva milijona plošč, to glede na tržišče in aktualnost teme verjetno res ne bo problem.

Marko Jenšterle