Kozmična Amerika

Kitarski mojster

Gram Parsons je s sintagmo ameriška kozmična glasba označeval splet bluesa, countryja, bluegrassa in soula. Sanjal je, da bo country približal rockovskemu občinstvu in da bodo rockerji začeli poslušati pozabljene hribovske pevce. Zdi se, da se njegova predrzna vizija zares uresničuje šele v zadnjih letih. V tej rubriki vam skušamo razkriti korenine te glasbe.

Merle Travis je bil eden od najbolj nadarjenih glasbenikov v countryju. Vendar je dvomil o svoji nadarjenosti in rešitev po navadi iskal v alkoholu. Ognjena voda mu je večkrat zaprla pot na vrh glasbenega prizorišča. Mogoče se boste vprašali, kakšno zvezo imata Travisova kitarska virtuoznost in Parsonsova vizija o ameriški kozmični glasbi. Skupina The Byrds je za ključno ploščo countryjevskega rocka Sweetheart Of The Rodeo posnela skladbo I Am A Pilgrim. V svetu bluegrassa in countryja se je najbolj uveljavil prav Travisov aranžma, zato boste Travisa velikokrat srečali celo napisanega kot avtorja, čeprav gre za tradicionalno gospelovsko temo, znano iz repertoarjev hribovskih pevcev countryjevskega gospela, pa tudi s plošč črnskih zasedb s skupino The Golden Gate Quartet na čelu. Različica skupine The Byrds se od Travisove izvedbe bistveno ne razlikuje, v skupino pa jo je prinesel Chris Hillman. Merle Travis je prvo ploščo posnel leta 1943, uspel pa je tri leta pozneje, ko je prestopil k založbi Capitolin junija leta 1946 posnel skladbi Cincinnati Lou in No Vacancy.

Rodil se je leta 1917 v Rosewoodu v Kentuckyju. Njegovo prvo glasbilo je bil očetov šeststrunski bendžo, pri dvanajstih letih pa mu je starejši brat Taylor podaril doma narejeno kitaro. Ko je imel 18 let, je obiskal Taylorja v Evansvillu v Indiani. S slogom igranja je v nekem nočnem lokalu tako navdušil lokalno skupino Tennessee Tomcats, da so ga člani takoj sprejeli medse. Čez leto dni je odšel k bolj znani skupini Georgia Wildcats, leta 1937 pa se je ustalil v zasedbi Drifting Pioneers. Zaslovel je zaradi svojega, do tedaj neznanega sloga igranja na kitaro. Ta je bil nekje med slogom podeželskih kitaristov iz Kentuckyja in slogom nashvillskih studijskih instrumentalistov. Ko ga je prvič po radiu slišal kitarist in pozneje slaven producent Chet Atkins, je bil nad njim tako navdušen, da se je hotel osebno prepričati, s kakšno prstno tehniko mu uspe zaigrati izjemne solistične vložke. Chet Atkins je Travisovo tehniko izpopolnil in postal eden od najboljših kitaristov. Sodelovanje je Travisu in Atkinsu leta 1974 prineslo grammyja za album The Atkins-Travis Traveling Show. Travisov slog so posnemali tudi številni drugi glasbeniki, med njimi kitarist spremljevalne skupine Elvisa Presleyja Scotty Moore, to je najbolj očitno v Elvisovi uspešnici That's All Right Mama. Merle Travis je zaradi več skladb z velikimi črkami zapisan v glasbeni zgodovini. Najprej zaradi pesmi Smoke, Smoke, Smoke, ki jo je napisal s prijateljem Texom Williamsom. Hudomušna pesem o kajenju ni le rešila Texa Williamsa pred razveljavitvijo pogodbe z založbo Capitol, ampak je postala prva milijonska uspešnica tedaj nadobudne glasbene hiše. Leta 1955 pa je najboljši prijatelj Merla Travisa Tennesee Ernie Ford posnel njegovo skladbo Sixteen Tons. Plošča s to skladbo je postala najbolje prodajana mala plošča v zgodovini popularne glasbe do leta 1955.

Merle Travis je imel v petdesetih letih veliko koncertov; nastopal je tudi v televizijskih oddajah, ki so tedaj postajale izjemno priljubljene. Tako kot številne izvajalce countryja je tudi njega počasi uničeval alkohol, nesrečnež pa je pozneje začel uživati še mamila. Leta 1953 je nastopil v manjši vlogi v znamenitem filmu Od tod do večnosti in v njem zapel skladbo Re-Enlistment Blues. Ta se prepleta skozi ves film. Zaradi pijanskih izgredov pa je bilo svetlih trenutkov v njegovi karieri vse manj. Merle Travis je vseeno posnel nekaj zelo dobrih instrumentalnih albumov, med njimi je najbolj znan tisti z naslovom Guitar Standards iz leta 1968.

61-letni Merle Travis se je leta 1980 še četrtič poročil. Nehal je piti in jemati mamila in leto pozneje posnel album Travis Pickin'. Ta je bil celo nominiran za nagrado grammy, vendar bolj za vzpodbudo glasbeniku, kajti slabo zdravje je pustilo posledice tudi na Travisovem igranju kitare. Umrl je 19. oktobra leta 1983, zaradi srčnega napada. Še danes je vzornik številnim mladim izvajalcem tradicionalnega countryja, njegove zahtevne kitarske vzorce pa na zadnjem albumu brez sramu in spoštljivo preigrava tudi Bill Frisell.

Boris Vošnjak in Jane Weber

IZBRANA DISKOGRAFIJA:

The Best Of Merle Travis (Rhino, R2 70993)

Guitar Rags And A Too Fast Past (5 cedejev, Bear Family Records, BCD 15637-EI, P.O. Box 1154, 27727 Hambergen, Germany)