Niowt

Od znaka do znaka do večnosti ...

O skupini Niowt se v zadnjem letu ni prav veliko slišalo. Lani je nastopila na prvem večeru Novega Rocka, še prej je dvakrat obredla slovenske klube. In zatem zatišje. Pred nevihto?

Gre pač za eno tistih zasedb, ki se ne zadovoljijo zgolj s preživetjem. Trdno so odločeni, da bodo znotraj širokega spektra popularnoglasbenih stilov izoblikovali svoj slog in z njim trmasto posegli v zapletene tržne zanke. Vztrajnost se izplača, Niowt v rokah že držijo pogodbo z nemško gramofonsko založbo Chrom, mi pa njihov prvenec.

Niowt so nastali leta 1992 iz skupine The Adders, v kateri je klaviature igral Peter Šenk. Gledališka skupina Sebastijana Hrovata je tedaj povabila The Adders in pevko Mojco Krevel k sodelovanju oziroma predlagala, naj napišejo glasbo za njen projekt. Ko sta priskočila še basist Robert Oven in bobnar Boštjan Vajs, so bili izpolnjeni pogoji za nastanek prave rockovske zasedbe.

Ko se je zasedba ustalila, si je nadela ime Niowt. "Tako se prebere staroegipčanski hieroglif, ki pomeni mesto oziroma naselje. Vse izhaja iz naše fascinacije z mestom kot težko določljivo entiteto, in ker že mesto obstaja le kot ikona, se nam je zdelo primerno izbrati ime iz neživega jezika", razlaga klaviaturist Peter. Mojca dodaja: "Mesto je bolj metafora za raziskovanje različnih potencialnih habitatov. Te skušamo pregledati skozi glasbo, besedila, nastop in skozi video."

Torej gre za celovito predstavitev našega bivanja in razmišljanja v danem trenutku in položaju. Niowt vsemu posvečajo ogromno pozornosti, dobro se zavedajo namenov in pomenov simbolov ter njihovih učinkov. Zato je njihov način dela načrten, kolikor je le mogoče racionalen proces. Mojca razlaga: "Fascinira me način pisanja besedil, pri katerem se šele na koncu razbere pomen. Človek, ki to besedilo prebere večkrat, je soočen z eksplozijo pomenov, ki jih ustvarjajo same besede. Delam tudi po preizkušeni metodi 'cut and paste', ki jo je uporabljal že William Burroughs, gre za proste asociacije iz glave."

Vsa besedila so v angleškem jeziku, kot da bi skupina že v izhodišču želela prodreti predvsem v tujino. Vendarle Niowt delujejo v določenem kulturnem kontekstu, ki ga precej določa pop kultura. Ta pa vemo ... "Angleščina mi pomaga, da se približam določenemu tipu izražanja. Že s strukturo in svojo zgodovinsko, kulturno in duhovno določenostjo omogoča izražanje drugih stvari kot slovenščina. Uporabljam jo zgolj zato. Če bi bilo izražanje lažje v katerem drugem jeziku, bi uporabljala ta jezik," Mojca zavrača namige o prilagajanju tujemu trgu.

Vsak, ki je že slišal skupino, ji je moral priznati zavidanja vredno raven tehnične izvedbe, tako inštrumentalnega dela kot petja. Ker se Niowt gibljejo v racionalnih okvirih skladanja glasbe, bi jim človek zlahka pripisal šolsko glasbeno izobrazbo. Peter jo ima: "Deset let klavirja, nekaj kontrapunkta in harmonije." Mojca je predvsem samouk, saj "sem imela v glasbeni šoli manjši nesporazum. Na kitari sem želela igrati akorde, učitelj pa me je učil Kuža pazi. Tudi petja sem se učila sama, saj nobena moja dejavnost ne poteka brez glasbe ali vsaj ne brez mojega petja. To je dobra šola, ker v naših krajih ne poznam nobene šole rock petja. Obstajajo dobre šole drugačnega petja, ne pa rockovskega."

Na prvenec smo čakali in čakali. Od "starih" Niowt je ostal le okvir, prepoznavna vokalna linija, okoli katere se vijejo klaviature. Drugo je plod studijskega dela; to se kaže v bogatih nanosih elektronike, pa najsi bodo to sodobni jungle in trip-hop ritmi ali pobezljani šumi in rezi na nenavadnih mestih. Verjamem, da je tu veliko delo opravil Peter Penko, ki je v sodelovanju s skupino ploščo posnel in produciral. "Studio smo imeli praktično stalno na voljo, zato ni bilo razloga, da bi hiteli. Lahko smo pustili posnetke, da so se 'uležali', čez čas smo jih spet preposlušali in se laže odločili, kaj spremeniti. V skladu s časom oziroma s sedanjim načinom dela v studiu smo lahko dodajali ritme in stopili v korak s časom, če ne celo pred njega," zagotavlja Mojca. Kdor je že videl skupino na delu v živo, ve, da se Niowt držijo klasičnih rockovskih glasbil in da gre za dvoje dokaj različnih pristopov pri predstavljanju glasbe. Peter razlaga: "Gre za dva različna medija. Pri koncertu je že vizualni učinek večji, v studiu pa je treba zapolniti ta prostor." Mojca se strinja in dodaja, da je "živ nastop kliše rock'n'rolla, ki se mu z veseljem prepuščamo. Nastop oblikujemo kot živo igranje, vemo, da občinstvo to pričakuje, in to je dodatna možnost naše predstavitve."

Niowt seveda niso prva domača zasedba, ki si je zagotovila snemalno pogodbo z nemško gramofonsko založbo. Pred njimi je to "uspelo" že vsaj skupinam Coptic Rain, April Nine in Silence. Ampak zakaj ravno Nemčija? "Demoposnetke smo poslali na različne tuje založbe in najboljša ponudba je prišla iz münchenske Chrom. Angleški trg je zasičen z britanskim popom, poleg tega je Nemčija dokaj blizu in laže stopamo v stik s tamkajšnjimi organizatorji koncertov in z založbo," pojasnjuje Peter.

Album Niowt kar poka od številnih glasbenih pristopov, kar resno načenja našo predstavo o enotni identiteti skupine. Skupine to ne skrbi, Mojca celo z zadovoljstvom ugotavlja: "Dobivamo izredno različne odzive, kaj koga na kaj spominja. Ne moreš preprosto potegniti črte."

Janez Golič