Letnik: 1998 | Številka: 1 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

DEREK BAILEY/PAT METHENY/GREGG BENDIAN/PAUL WERTICO

The Sign Of 4

(Knitting Factory Works/Nika, 1997)

Tole, kar so pred dobrim letom dni skupaj zagrešili štirje med seboj sicer zelo raznoliki ustvarjalci ob navezi z newyorškim središčem aktualnih ekstravaganc Knitting Factory, je po vsebini in obsegu zares fascinantno, hkrati pa izjemno smelo delo. Pod The Sign of 4 se namreč skriva kar trojni album, tri zgoščenke, vsaka s krepko več kot uro glasbe. In čeprav se ta glasba pojavlja kar najbolj različno oblikovana - od krajših skladbic in daljših skladb do enotnega, skorajda neprekinjenega, čeprav v devet razdelkov zamejenega zvočnega toka -, za njo ves čas stoji kolektivno delo vseh štirih sodelujočih; neke vrste spontano skladanje ali skupinska improvizacija. To je še posebej očitno v obeh delih tega trojčka, kjer so posnetki koncertni: v prvem z zelo ustreznim naslovom Statement of the Case, ki vsebuje devetdelno in več kot uro trajajočo A Study in Scarlet, posneto naenkrat na odru Knitting Factory 13. decembra 1996, in v tretjem z naslovom The Balance of Probability, ki ponuja prav tako koncertno posnete, vendar v pet daljših zaključenih kompozicij oblikovane skladbe, izbrane iz toka dveh nastopov. Med omenjeni se umešča splet desetih studijskih posnetkov različnega, vendar relativno krajšega trajanja z naslovom The Science of Deduction. Vse skupaj pa je presenetljiv izbruh nezadržne energije na način najradikalnejših poskusov, kar jih poznamo iz zgodovine sodobne improvizirane, postmoderne in postjazzovske godbe. K temu zagotovo prispeva že sama instrumentalizacija, ki jo bazično nosita dve električni kitari in dva bobnarska kompleta, vendar jo protagonisti dopolnjujejo tudi z različnimi elektronskimi pripomočki, vrsto dodatnih tolkal, vibrafonom in marimbo, ki sta lahko spet preparirana ali pa akustična, ter ne nazadnje za navidezen kontrast tudi z akustičnimi kitarami. V tem kontekstu si stojita nasproti kitarista, za katera bi si še nedavno težko predstavljali, da imata kaj skupnega: Derek Bailey, legenda evropske dekonstrukcije jazza ter eden najbolj radikalnih kitarskih improvizatorjev, ter Pat Metheny, eden izmed najbolj cenjenih ameriških jazzovskih neotradicionalistov in romantikov, čeprav v zadnjem obdobju njegove kariere že lahko najdemo tudi smelejše poskuse in radikalnejša druženja (npr. z Ornettom Colemanom). Ob boku jima stojita dva manj znana tolkalca: zanimivi Gregg Bendian, ki je pred kratkim opozoril nase z debutantskim albumom ter Paul Wertico, ki ga srečujem prvič. Ob pomanjkanju drugih pojasnil bi lahko iz dejstva, da se Bendian pojavlja tudi kot producent tega glasbenega in diskografskega podviga, sklepali, da je album njegova zamisel, torej da je podobno kot pri omenjenem lastnem prvencu tudi tokrat sam vzpodbudil in izpeljal štiridnevni projekt v Knitting Factory, ki mu vsaj zadnja leta težko najdemo vzporednice.

Zoran Pistotnik