Letnik: 1998 | Številka: 1 | Avtor/ica: Janez Golič

LONG FIN KILLIE

Amelia

(Too Pure, 1997)

Long Fin Killie so že na prvem maksi singlu Buttergut zgradili razpoznaven zvok in slog. V prvi vrsti ju določa glas Luka Sutherlanda; večinoma je visok, skoraj piskajoč, mestoma hropeč oziroma namerno popačen, da prikrije slabosti. Težko uganemo, da je last črnskega pevca. Posebnost je tudi ritem sekcija; bobnar sinkopira, kjer le lahko, in ne čudi, da je v nekaj pesmih prevzel jungle ritem, resda še dodatno programiran. Lastnost velikih je, da se slogom ne prilagajajo, temveč si jih prisvajajo. Pesmi Lipstick in Deep House zvenita povsem razpoznavno.

Aranžerske domislice težko spravimo na skupni imenovalec. Long Fin Killie jih prilagajajo razpoloženju posameznih pesmi - in v skladu s tem treskajo s kitarami ali le pretanjeno godejo z violino in podlagajo s klaviaturami. V primeri s prejšnjima albumoma se trdneje držijo osnovnega modela pesmi. Dolžine posameznih skladb redko presegajo pop standarde, medtem ko se je že dogajalo, da so jih raztegnili na trikratno dolžino. Istočasno že uvod nakaže osnovno linijo celotne skladbe. Tudi izbor glasbil je omejen: nič več pobezljanih saksofonov in, na žalost, tudi akustičnih strunskih glasbil ne, s katerimi so se Long Fin Killie na prejšnjih ploščah približali pristnosti ljudske glasbe. Zdi se, da so se tako želeli približati izvedbam v živo.

Plošča Amelia že z naslovom sklepa trilogijo, ki jo sestavljata še plošči Valentino in Houdini. Amelia je še en simbol samostojnosti in iz nje izvirajočega poguma, a obenem tudi simbol osamljenosti in občutij odrinjenosti, ki nastopijo po trenutkih uspeha. Amelia Earhardt je prva sama preletela Atlantik, in ta dogodek jo je zaznamoval za vse življenje in po njem, kajti leta 1937 je z letalom za vedno izginila nad Tihim oceanom. Podobno, takole simbolno, nekatere glasbenike zaznamuje ena uspešna plošča. Long Fin Killie se tu uzrejo v ogledalu. Sami za zdaj nimajo možnosti za prodor v vrhove lestvic popularnih. So le preveč izven vsega. Držijo se bolj zase in bodo znali zadovoljiti predvsem poslušalce širokega duha in odprtih ušes.

Janez Golič